Zdravje na budžetu

Intervju z novinarko Špelo Dobnikar.

Se strinjate s trditvami nekaterih, da si danes zdravo hrano lahko privoščijo le ”bogatejši”?

Danes si ljudje vedno težje privoščijo že »navadno« hrano. Ob pomisleku na izbiro »zdravih« ali »super« izdelkov, jim opisna pridevnika predstavljata samo še globlji poseg, v že tako ali tako plitev žep.

To je seveda razumljivo, a hkrati ne upravičuje katastrofalnih prehranskih navad nekaterih in prepogosto ponuja le prikladen izgovor za površen nakup ali obisk najbližje restavracije s »hitro« ali »samopostrežno« prehrano.

Kot ključni cilj izpostavljam ozaveščenost in pripravljenost storiti zase ali za svojo družino največ s sredstvi, ki jih imamo na voljo. Ni nujno zdravo zgolj in samo tisto, kar se na naslovnicah revij in spletnih medijev pojavlja kot nova “od zdravja prekipevajoča” modna muha.

V trgovinah, kjer drago prodajajo “zdravo” hrano se na policah najde tudi bio bel sladkor in bio belo moko, ki jim lahko pripišemo marsikaj, pridevnika “zdravo” pa nikakor ne.

Preberite več: Superživila.

Kako, s kakšnimi ukrepi lahko vsak posameznik začne jesti bolj zdravo, pri tem pa ne obremeni denarnice več kot sicer?

Ciljano oglaševanje in ponekod prevelika ponudba lepo zapakiranih izdelkov, polepljenih z zdravstvenimi obljubami, lahko zdravja željnega posameznika premamijo k nakupu pod pretvezo »nižje« cene in velikih obljub (na šopu brokolija recimo ne piše, da je »brez maščob« pa nekako vsi vemo, da je zdrav).

 

Kot smernico v tej potrošniški zmedi navadno izpostavim pomen osnov in z njimi štiri Feelgood skupine hrane, v katero spadajo živila, ki bi jih lahko sami nabrali, pridelali, izluščili ali ulovili.

• Vključimo več lokalno pridelanega in sezonskega sadja, zelenjave, mesa, stročnic in gomoljev.
• Obudimo spomin na nekatero že skoraj pozabljeno, pravo zdravo hrano: sardine, jajca, ovseni kosmiči, jagodičevje, fižol, buče, olive, ohrovt, zelje, kislo zelje in repa, rdeča pesa, korenje, jogurt, ghee, … še bi lahko našteval).
• Obstaja verjetnost, da bomo tako naredili občutno uslugo tako našemu zdravju, kot denarnici.

Preberite več:
– Tri načela Feelgood prehrane.
– Najbolj neuporabni nasveti pri prehrani.

Kakšen trend opažate pri nas – se potrošniki bolj zanimajo za to, kako zdravo jedo?

Nedvomno. Na žalost opažam, da je vedno več ljudi celo primoranih v to zaradi pešajočega zdravja, prepogostega slabega počutja in manjka energije.

Prehrana je ena izmed splošnih tem, ki je podobno kot politika, skoraj vedno odprta za debato. Ne glede na družbeni sloj, ljudje vedno radi lastna prepričanja delimo z drugimi in na ta način iščemo njihovo potrditev ali boljšo rešitev.

Še posebej v zadnjem času, ko predpona »zdrav« pridobiva v povezavi s hrano nove razsežnosti pomena in si jo vsak posameznik interpretira drugače. Tu nastaja precejšnja zmeda, ki presega debate med splošno populacijo in občutno prodira tudi v strokovne kroge.

Preberite več:
– Manevriranje med resnicami in lažmi pri prehrani.
– Kako postaneš prehranski skrajnež?

Katere so največje napake nekaterih, ki mislijo, da jedo zdravo in ekološko, pa v bistvu temu ni tako – katere so najpogostejše zmote?

Delež odgovornosti za prvo izmed tako imenovanih zmot si delijo nepopolne, včasih namenoma zmanipulirane ali celo drzno neresnične informacije, katerim je posameznik podvržen na skoraj vsakem koraku svojega potrošniškega dne.

Nekaj smo nekje slišali ali prebrali in že mislimo, da “vemo” in lahko goreče zagovarjamo. Takšna nekritičnost povzroča pri kupcih zmedo, katero znajo v trgovskih centrih dobro tržiti.

Preberite več:
– Psevdoznanost

Na drugo mesto postavljam marketinška modula, kar se zdrave prehrane tiče in ta se skrivata za oznakama »eko« ali »bio«. Ne razumite me narobe – še vedno gre za koristno in dobrodošlo ločnico, s katero se lahko živila ločijo po natančno določenih postopkih pridelave.

Ne zanemarite: navaden junk = bio junk.

Z nalepko ali brez so predelana živila v tej skupini oborožena z enakimi zdravstvenimi nevšečnosti ter tveganji ob prekomernem uživanju, ne glede na svojo “masko”.

Preberite več: Bio/eko – zdravo ali drago?

Nazadnje izpostavljam vedno bolj popularno izogibanje izogibanje maščobam in prehrani živalskega porekla nasploh, ne glede na poreklo, ter nadomeščanje teh z rastlinskimi olji.

Poigravanje z idejo, da je lahko umetno skonstruirana »antihrana« (primer: margarina, ali sojina smetana) boljša od hrane, ki jo ponudi mati narava (primer: jajca in maslo), samo zato, ker je prva »brez holesterola«, je nevarno varljiva.

Pašteta ali salama nista enako zrezku pašno vzrejenega goveda, kot surovo jabolko ni enako jabolčnemu štrudlu in krompir ni enako pomfri.

Preberite več:
– 5 resnic o (rdečem) mesu.
– Nasičene maščobe in holesterol.

---

Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

• Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
• Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
• Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

 

Ponujamo programe:

• Hujšanje in zdravje.
• Preoblikovanje telesa ter šport.
• Podjetni in učinkoviti.
• Prehrana za nosečnice.
• Prehrana otrok.
• Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov [email protected]

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
www.drfeelgood.si