Kaj pa ločevalna dieta in hujšanje?

Kombiniranje, ločevanje, združevanje ali kakorkoli že poimenujemo tak pristop k izbiranju in sestavljanju obrokov, sloni na majavi teoriji, da je določene skupine živil potrebno vedno uživati skupaj iz razloga boljše prebave, obenem pa se iz istega razloga izogibati hkratnem uživanju nekaterih drugih vrst hrane, ter jesti sadje izključno, kot samostojen obrok.

Je kaj resnice v tem?

Odgovor na kratko: niti ne.

Koncept kombiniranja hrane se je v družbi bežno pojavil v 19 stoletju, kot del gibanja imenovanega »naravna higiena«, prepoznavnost pa mu je leta 1980 pripisal avtor Harvey Diamond v knjigi Fit For Life.

Ena glavnih premis ideje o kombiniranju hrane pravi, da škroba in beljakovin nikakor ne smemo jesti skupaj, ker zahtevata makrohranili različno prebavno okolje (kislo napram bazičnemu). Zagovorniki tovrstnega prehranjevanja trdijo, da hkratno uživanje omenjene hrane obremenjuje prebavni sistem človeka, saj povzroča fermentacijo ogljikovih hidratov (škroba) in dobesedno gnitje beljakovin.

»Skrajno nesmiselno«, zapisuje dr. Stephen Barrett v svoji kritični analizi »naravne higiene« in dodaja: »tovrstne izjave so bile ovržene, tako z vidika znanstvene, kot poljudne literature, že pred več kot 70 leti«.  Seveda obstajajo prebavni encimi s specifičnim delovanjem, omejenim glede na vir hranil (beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe), ki pa se simultano izločajo prav vsakič, ko jemo in delujejo skupaj (sinergistično) brez najmanjših težav.

Preberite več:
– Razstrupljanje: nuja ali nateg?

Ne glede na to, kaj pravi znanost, obstaja kar nekaj ljudi, ki trdijo, da jim tovrsten način prehranjevanja služi dobro ter, da se ob upoštevanju restrikcij počutijo odlično. Za pozitiven rezultat je v takšnih primerih morda odgovoren boljši, oziroma bolj zaveden odnos do hrane, ki v večini vključuje tudi izogibanje predelani hrani. Posledično se vzpostavi večji red nad kalorijami v prehrani, kar privede do boljšega počutja po obroku in morebitne izgube kilogramov.

Preberite več:
– Dieta po Feelgood občutku

Še vedno tak pristop ostaja “vudu”. Nedvomno obstajajo posamezniki z »občutljivejšim« želodcem in »polžjo« prebavo, katere sadje manj »napihne«, če ga pojejo samostojno (kakorkoli že, važno, da ga), še vedno gre pa tu za individualno preferenco in nikakor ne za univerzalno fiziološko pravilo, ki naj bi določalo učinkovitost prebave ali celo uspešnost hujšanja.

Preberite več:
– Kako pravilno jesti sadje?

Za večino ljudi bosta kvaliteta in količina hrane, po kateri dosledno posegajo, neprimerljivo bolj pomembna dejavnika uspešnosti za hujšanje in splošno zdravja, kakor kakršnokoli kombiniranje živil, ki se ga lahko domislimo.

MARIO SAMBOLEC

Če se nekdo dejansko ne počuti dobro po mešanem obroku, se je najprej smiselno izogniti problematičnim kombinacijam in poleg tega vprašati zakaj? Zgodovina (eksremnega) dietiranja, pomanjkanje ogljikovih hidratov (relativno na količino in obliko telesne aktivnosti), podhranjenost (hranil in kalorij), IBS (sindrom razdražljivega črevesja), so vse validni in pogosti vzroki za težave s prebavo. V nasprotnem ne vidim nobenega, s strani znanosti podprtega razloga, da bi si nekdo, ki sicer nima težav, s tem kompliciral življenje.

Preberite več:
– Laktozna intoleranca in uživanje mlečnih izdelkov

---