3-sezonska dieta

Mario Sambolec
17 marca, 2017

Petra (‘d Adama) in njegovo dieto po krvnih skupinah je zamenjal “Janez” (John Douillard) s 3-sezonsko dieto, ki prepričuje v prehranjevanje skladno z rodovitnostjo zemlje in naravnimi sezonami žetve, kot jih pozna Ajurveda – pomlad, poletje in zima (jesen je po tej logiki prehodno obdobje, v katerem naj bi zemlja »počivala«).

Veste kaj, ta ideja mi je že v osnovi precej blizu, saj pogosto opominjam na (pre)moč izbiranja lokalne, sezonske hrane, v primerjavi z večkrat precenjenimi super/bio/eko različicami iz druge strani planeta.

Stavim, da je (kislo) zelje sedaj, boljša izbira od goji jagod (kadar koli). Pa nimam nič proti t.i. »superživilom«, ne razumite narobe. Naj na kratko pojasnim, kaj zame ta priljubljena oznaka domnevne večvrednosti sploh pomeni:

“Superživilo” ni nujno tisto, ki ima “superceno” ter “superzvezdniški” opis “supermoči”. Pravi zvezdniki v prehrani nosijo v sebi hranila, teh pa pogosto najdemo največ v lokalnih, sezonskih živilih.

Preberite več: Feelgood superživila.

Pomislite: vemo, da se hranila izgubljajo vse od časa, ko se jabolko, na primer, ali solata, utrga in s tem prekine »popkovina« med rodom ter drevesom oz. zemljo. Četudi ima v času zrelosti Acai jagoda iz Peruja morda več določenih hranil, kot borovnica z našega Urha, bo prva reva najprej posušena, nato uprašena, transportirana, skladiščena in verjetno še kaj, preden prispe v najlepši moderni embalaži na police naših trgovin, kjer bo nadalje stala dneve, mesece, morda leta, dokler je končno nekdo ne kupimo v veri, da je pa to nekaj najboljšega, kar je tisti dan storil za svoje zdravje.

Mimogrede, borovnice po navadi naberejo ženice še isto jutro, preden jih prodajo na tržnici in, čeprav jih damo po nakupu sveže zamrznit, bodo še vedno ohranile večinski delež svoje prehrane (študija).

Primer, ki sem ga izpostavil priča o primerjavi prehranske vrednosti in zanemarja enako, če ne še bolj pomemben vidik lokalne samooskrbe. »Od vil kmeta do vilic meščana« pravi Anton Komat, predavatelj, kolumnist, pisec, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo in s katerim se je v tem primeru težko ne strinjati.

Pomislek iz prakse

Postanite jaz za nekaj minut, če vam ni odveč in se poskusite vživeti v situacijo, ko pride k vam na posvet oseba v slabem zdravstvenem stanju, povprečno glede na stanje družbe. Pred nekaj dnevi je z vrečo piškotov razbila sod slabe vesti in se končno odločila storiti nekaj, karkoli, da bi se poskusila obraniti doživljenjskega spremstva različnih zdravil, s katerimi jo je nedavno prestrašil zdravnik na sistematskem pregledu.

Ko jo vprašate o prehranskih navadah opiše danes priljubljeno zgodbo, v kateri glavni igralci nastopajo večinoma iz vrečk, stojnic, ali avtomatov, so oblečeni v cuker, preliti z olji in predelani tako, da nikoli ne razočarajo.

Kaj ji boste odgovorili? V katero smer bo šel njen prvi korak? Kako jo usmeriti, da vztraja, napreduje in ne odneha? Ji svetujemo 3-sezonsko dieto in zakompliciramo življenje do amena? Seveda ne.

Ključ do dolgoročnega zdravja in ohranjanja primerne telesne teže je doslednost.

Nekomu, za katerega sta paradižnik in list solate edina predstavnika zelenjave, ki ju je marca, ko se je odločil za spremembo sposoben, ali zmožen redno spraviti v svojo prehrano, ne bo koristilo svarilo, da to v tem trenutku ni »naravno«, bojda celo “škodljivo”, zato mora jesti zelje in repo.

Kakršna koli zelenjava, sadje, polnozrnat kruh, krompir, fižol, gomolj, meso, jajce, ali riba, ki uspe nadomestiti pretekli »junk«, bo v takšnem primeru prej koristen, kot ne, zato res ne vidim smisla že na samem začetku nekomu zavezati možnosti izbire z butastimi nasveti izven konteksta, kot na primer: ne smeš fižola, ker je iz konzerve (in ni Paleo, ali LCHF), ne smeš tega zvečer in onega zjutraj, jej 100 % sezonsko, lokalno, bio, eko,  …

Kontekst. Večinoma naravna, nepredelana hrana. Primerno kalorij, dovolj beljakovin in ostalo po zdravi pameti 🙂

Več: 4 etape do Feelgood prehrane.


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

 

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov [email protected]

Mario Sambolec
• ustanovitelj podjetja Feelgood
• nutricionist MNU, PN1, ACA
• trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije
Preberi več
Je bila šolska prehrana res potrebna sprememb? V čem je bistvena razlika med vegansko prehrano otrok in odraslih?
Katera prehranska dopolnila so najbolj sporna, katera so dejansko učinkovita, je naravno res vedno bolje, kako se bolje odločati?
Dunning-Krugerjev učinek govori o kognitivni pristranskosti, pod vplivom katere včasih ne dojamemo omejitev lastnega znanja.