Čustveno ali razumsko odločanje: Kako sprejemati bolj kvalitetne odločitve na področju našega zdravja?

Mario Sambolec
30 novembra, 2021

Mogoče se še komu zdi, da smo v današnjem okolju kot žogica pri igri fliper. Naključno se zaletavamo ob različne reklame, novice, zapise in mnenja, ter se ob tem izražamo predvsem impulzivno, odvisno od tega kje se znajdemo. Ko se razjezimo, pa itak zbrcamo mašino.

Čustvenost in nagonskost imata v našem življenju sicer nezamenljive vloge. Zaradi prve smo sploh lahko ljudje, zaradi druge pa na primer lažje preživimo v prometu. Pa vendar nas prekomerno zanašanje le na ti dve sposobnosti zlahka izpostavi kot nezavedno žrtev različnih manipulacij in oddalji od sprejemanja kvalitetnih odločitev.

Pasti zavajajočih objav in naših čustvenih odzivov nanje

Na Facebooku sem zasledil objavo podjetja, ki svoje storitve opisuje z enako besedo kot mi – nutricionist – v kateri podaja nasvete o tem kaj je potrebno storiti preventivno pred »Covidom«, kaj v primeru okužbe in kaj po cepljenju.

Med nasveti je moč zaslediti zdravstvene trditve, ki več kot očitno presegajo pristojnosti naše stroke, povrhu tega pa so tudi znanstveno povsem neutemeljene. Recimo nasvet o dodajanju pelina kot antibiotik proti virusom, kuri z določenimi antioksidanti in »boosterji« z vitaminskimi infuzijami. Seveda ni presenečenje, da vse izpostavljeno to podjetje ponuja kot plačljive storitve.

Poskusi finančne unovčitve našega strahu in skrbi za zdravje, z nagovarjanjem k uporabi tretmajev, ki predstavljajo definicijo metanja peska v oči, so strokovno zavrženi, etično sporni ter skrajno manipulativni.

MARIO SAMBOLEC

Preberite več:
Kaj pa vitaminske infuzije?

Ta, trdovraten »plevel«, ki se na »vrtu« naše industrije razrašča hitreje, kot se mu uspevamo zoperstaviti z ozaveščanjem, bi lažje omejili, če ga ne bi zalivali. S tem mislim na podporo javnosti, ki je razumljiva s stališča naklonjenosti človeka k iskanju najlažjih možnih rešitev, ampak kljub temu razočarajoča. Objave takšnega tipa praviloma dosežejo ogromno delitev in všečkov. Med drugim tudi tistih, ki:

  • Sicer spremljajo naše in druge strokovne vsebine, ter se zavedajo, da ima vpliv prehrane na zdravje temelje daleč stran od uporabe naključnih prehranskih dopolnil.
  • Se v splošnem vidijo na intelektualnem nivoju, ki presega način prodaje: »če kupite to, boste živeli večno«.

Sem rekel, da bo uvid zanimiv. Cenimo strokovnost, a podpiramo nestrokovne vire informacij. Razumemo koliko truda, raziskovanja in ponižnosti je bilo potrebno, da smo dojeli vse nianse znotraj svoje stroke, na drugih področjih – na primer pri prehrani – pa brez zadržkov zaupamo mnogim, ki jim le uspe potrditi naše pristranskosti ali nam ponudijo dopolnila za rešitev vseh naših težav.

Kaj lahko storimo, da bi v bodoče lažje prefiltrirali neverodostojne in manipulativne objave, ali vsaj ne prispevali k njihovemu širjenju?

  1. Ne bodimo površni. Če objave ne preberemo, zares in posvečeno, potem je ne všečkajmo ter delimo. To velja tudi za ta zapis.
  2. Uporabimo filter osebnih vrednot.
    • Je naša vrednota iskrenost? Potem ne moremo hvaliti zapisov s spornimi vsebinami, četudi je avtor morebiti naš prijatelj ali sicer simpatična vplivnica.
    • Je naša vrednota integriteta? Potem ne moremo priporočiti objav, ki z očitnim namenom zaslužka podajajo konkretne nasvete izven področij njim lastne stroke.
    • Je naša vrednota kritično razmišljanje? Potem ne verjamemo na slepo privlačnim trditvam in nasvetom, ki nimajo strokovne podlage ter niso primerno umeščene v širši kontekst.
  3. Pri sprejemanju odločitev poskusimo večkrat omejiti vpliv čustev in vklopiti razum.
    • Čustveno odločanje stremi k ohranjanju pripadnosti, izogibanju zavrnitve, iskanju potrditev in čim bolj novih, svetlečih idej, ki so po možnosti kontradiktorne uveljavljenim znanjem.
    • Razumsko odločanje (tudi racionalno odločanje), za osnovno razliko od čustvenega, ne temelji na intuiciji in iskanju potrditev, temveč na postavljanju vprašanj, logiki ter analizi dokazov. Gre za »počasnejši« način razmišljanja, ki nam pomaga sprejeti najboljšo odločitev med ponujenimi alternativami.

Primer razumskega odločanja v praksi

Naj zaključim s primerom, ki ponazarja, da sposobnost razumskega odločanja ni omejena na tiste z najvišjo izobrazbo ali podrobnim razumevanjem znanosti. Pomislite na miselni proces, ki se odvije v ozadju nakupa nove televizije, mobilnika, stanovanja, hladilnika ali avtomobila:

  1. Najprej prepoznamo razloge zakaj določen izdelek sploh potrebujemo,
  2. Nato določimo odločitvene kriterije. Tu se skličemo na vrednote in osebne preference, kamor spadajo varnost, zanesljivost, uporabnost, cenovna dostopnost, idr.
  3. V naslednjem koraku kriterije prioretiziramo, saj se zavedamo, da si niso enaki po pomenu, niti je realno pričakovati, da bomo z nakupom uspeli ugoditi kar vsem.
  4. Nadaljujemo s širjenjem nabora alternativnih izbir. Katere vse možnosti pridejo v poštev, če upoštevamo postavljene kriterije?
  5. Alternative med seboj primerjamo, zavedajoč se, da bo imela večina med njimi določene prednosti ter slabosti.
  6. Naposled sprejmemo informirano odločitev, torej tisto, ki v največji meri odraža naše potrebe, vrednote in zmožnosti.

Če smo tega zmožni pri še najbolj banalnih odločitvah, ki jim iz različnih razlogov pripišemo izrazit osebni pomen, zakaj ne bi poskusili tudi pri sprejemanju odločitev na področju prehrane oz. zdravja nasploh?

Mario Sambolec
• ustanovitelj podjetja Feelgood
• nutricionist MNU, PN1, ACA
• trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije
Preberi več
Vadba za moč v največji meri omogoča pridobivanje in ohranjanje mišične mase ter kostne mineralne gostote.
Bilo je povsem na začetku moje trenerske poti. S prakso dela sem se šele dobro spoznaval, sebe pa uporabljal kot vzorec za testiranje različnih vaj