Kaj pa GSO?

Ali GMO. V obeh primerih je verjetno jasno o čem bo govora v tem prispevku. O gensko spremenjenih/modificiranih »organizmih«, najpogosteje označenih s kratico GSO.

Slišal sem, da je eden kriterijev po katerem lahko ocenimo verodostojnost določene informacije vir, od koder ta prihaja. Jo podaja nekdo, ki je do zadevne teme objektiven in nepristranski? Če je odgovor pritrdilen, bo verjetno zanimivo prisluhniti dalje …

Mislim si, da od mene res ne bi radi slišali nečesa tako predrznega, kot so besede spodbude v prid GSO. Tudi meni bi bilo lažje, verjemite. Prijetno je obdati se zgolj z informacijami, ki podpirajo tvoja prepričanja. Ego je tako varen in tebi je navidez ‘vse jasno’. Samozavestno lahko prodajaš svojo zgodbo komur koli želi prisluhniti in preprosto preslišiš tistega, ki te izzove.

Kaj pa, če bi izzvali sami sebe? Preverili svoja prepričanja – res držijo tako pribito, kot mislimo?

Pozor, utegne boleti.

Kot muskelfiber na treningu, ki mišico spodbudi k napredku, je bolečina predpogoj za osebno rast. Za poklicni napredek. Za nekaj v kar sem se pred časom zaobljubil in podpisal pod svoj vzdevek dr. Feelgood: dejstva pred prepričanji: svetuj na podlagi razpoložljivega znanja in upoštevaj stališča posameznika s katerim govoriš.

Odnos do GSO je v znanstveni literaturi drugačen, kot si marsikdo misli.

Začenjam pri samem poimenovanju. Nisem prepričan, da gre toliko za spremembo, kot prilagoditev – modifikacijo torej, prav tako ne za nekakšne mini vesoljce, ki bi manipulirali z našo hrano z namenom škodovati. Ideja je prilagodi določeno živilo s ciljem, da to postane bolj hranljivo, okusno, trpežno, rodovitno … in donosno. Več: https://goo.gl/yuptBr.

Dobičkonosnost je kot kaže najbolj privlačna industriji, s katero praviloma povezujemo GSO in proti kateri namrščimo izraz, ko pomislimo na takšne izdelke.

Nas moti industrija ali tehnologija?

GSO tehnologija je v bistvu mimika določenih naravnih zakonov, ki potekajo od nekdaj. Pomislite na živino, žita, stročnice, večino sadja, … vse našteto je v obliki, kot jo poznamo danes, zgolj plod genske manipulacije v preteklosti. Za eno naših osnovnih živil – krompir – se lahko zahvalimo Inkom (ljudstvo Quechua), ki so skozi stotine generacij prilagodili nekoč strupeno divji krompir v sorte, ki so danes na voljo po celem svetu (https://goo.gl/jxc6C0).

Podobno smo se naučili doseči v laboratorijih. S kirurško natančnimi posegi namreč znamo:

Določena (alergena) živila odrešiti najpogostejših problemov (simptomov). V primeru žit, arašidov, jagod, … lahko ‘odstranimo’ potencialne alergene (https://goo.gl/MF2Z6f).
Banane, riž in maniok, na primer, ki so pogost, če ne večinski del kalorij v nepriviligiranih predelih sveta znamo obogatiti z vitaminom A in preprečiti smrti zaradi pomanjkanja (https://goo.gl/wdo11p).
Prilagoditi kulturo, da se je sposobna zaščititi pred škodljivci, ki ji preprečujejo obroditi. Na tak način lahko občutno zmanjšamo uporabo umetnih gnojil in škropiv (https://goo.gl/J6C6rR).

Kaj pa varnost GSO?

Genska tehnologija je v preteklih tridesetih letih ena najbolj podrobno in temeljito proučevanih tem v znanosti.

Zaključki dobesedno 2000 študij so enoznačni: … »there is no credible evidence that GMOs pose any unique threat to the environment or the public’s health. The reason for the public’s distrust of GMOs lies in psychology, politics and false debates.« (https://goo.gl/L0399I).

Kar se tiče zakonov in regulativ stoji pred GSO cela armija inštitucij, na čelu z FDA (Food and Drug administration), Food Safety European Commision, US NIH (National Institute of Health) USDA (US Department of Agriculture), EPA (Enviromental Protection Agency), WHO (World Health Organisation), FAO (Food and Agricultural Organisation), …več: https://goo.gl/nxeJST.

So študije sponzorirane s strani “velikih 6” interesnih korporacij?

»Zlobno« industrijo predstavlja zloglasni Monsanto, pred njim sta švicarska Syngenta in nemški Bayer. Ne gre se slepiti, da je predstavnikom omenjenih korporacij pretirano mar za naše zdravje. Vsaj ne toliko, kot za prvo po vrsti materialnih vrednot – t.j. denar. Očitamo jim lahko selektivno spodbujanje uporabe GM tehnologije v prid zaslužku in prirejanje semen tako, da so za rast odvisna od njihovih škropiv. Kjer bi lahko bile banane, jagode, arašidi in krompir, imamo tako vse polno soje, pšenice, koruze in bombaža (https://goo.gl/Hfa7QB).

Sponzorstva so sestavni del znanosti. Neodvisnih, nesponzoriranih študij praktično ni. Vsaj ne takšnih, ki bi bile opravljene na statistično pomembnem vzorcu, v kontroliranih okoliščinah.

To je argument, ki ga lahko uporabimo v dobesedno vseh primerih. Da je zelenjava v splošnem zdrava in vsebuje “te-in-one” spojine, ki ščitijo pred “vsem možnim”, danes vemo. Vemo tudi, da so te študija prav tako sponzorirane s strani nekoga, ki mu je bilo v interesu prikazati tak izid.

Če odklonimo vse, kar je sponzorirano, potlej zavračamo znanost.

O GSO je bilo opravljeno vsaj 2000 študij na katerih temeljijo zaključki, predstavljeni v članku. Če rečemo, da je polovica “skoruptiranih”, kar je pretiravanje že samo po sebi, jih še vedno ostane 1000, ki niso.

Inzulin pridobivamo z GSO tehnologijo že od leta 1970 (https://goo.gl/e5GVO9). Rennet encime v sirarstvu prav tako (https://goo.gl/7gUbiq), tudi krma za živino je očitno že desetletja GSO, brez opaženih razlik v kvaliteti mesa, mleka in drugih izdelkov ali v zdravju živali (https://goo.gl/I1zeZY).

Kar sem napisal do sedaj ni odraz mojega mnenja, temveč objektiven poskus prikazati drugo plat GSO kovanca – tehnologije, ki je, kot jedrska, morda lahko uporabna in koristna, če se z njo ravna po pameti in ne zlorabi za izdelavo (prehranskih) bomb.

Osebno stališče

Osebno stališče lahko naposled strnem v sledeč odstavek: Očitno obstaja način, ki bi ob primerni uporabi lahko pomagal v marsikateri situaciji, če ne drugega si zasluži vsaj neovirano nadaljnjo raziskavo.

GSO zaviramo in pred njim vihamo nos predvsem tisti, ki živimo v obilju.

Verjetno bi bilo (na) Zemlji bolje, če bi nas bilo polovico manj, saj v tem trenutku ne vidim načina, s katerim bi dolgoročno uspeli preprečiti pogubne posledice preobljudenosti našega planeta. Katero polovico žrtvovati naj odloča kdo drug. Ostajam odprt za boljše rešitve, do takrat pa na podlagi trenutnega znanja raje ponudim otroku v pomanjkanju GSO banano, obogateno z vitaminom A, kot pridigo, da zaradi nje morda tvega ne vem kaj, morda nekoč, vendar zelo verjetno nič.

Preberite drugo mnenje v članku sodelavca Nenada Kojića: Razmišljanje o gensko spremenjenih organizmih.

Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.