Kaj pa energijski napitki?

Energijski napitki so v zadnjem času izjemno priljubljeni, njihovo uživanje pa narašča še posebno med mladimi. Temu trendu sledijo objave v domačih in tujih medijih, ki pogosteje poročajo o negativnih posledicah pretirane ali nespametne uporabe teh izdelkov. Energijski napitki namreč niso povsem brez tveganja. Gre za poseben razred »okrepljenih« pijač, ki po navadi vsebujejo visoke koncentracije stimulansov in primarno vsekakor niso namenjene zgolj potešitvi žeje.

Kaj vsebujejo energijski napitki?

Različne znamke energijskih napitkov se razlikujejo predvsem po embalaži. Njihova sestava je v večini primerov izjemno podobna, z določenimi odstopanji v koncentracijah glavnih sestavin. Poleg gazirane vode, praviloma vsebujejo še:

1. Sladkor ali nekalorična sladila.

Glede na vir sladkosti jih lahko razdelimo na dve skupini: tiste s sladkorjem in tiste brez sladkorja.

Energijski napitki s sladkorjem vsebujejo podobno količino sladkorja kot navadni sokovi in številne druge sladke pijače – približno 10 g na 100 ml.

To je precejšnja količina, ki za večino splošne in manj aktivne populacije predstavlja odvečno energijo. Po drugi strani pa je v primeru resnih športnikov to  dodana vrednost, saj sladkor predstavlja glavni vir energije tekom intenzivne telesne dejavnosti.

Preberite več:
– Kaj pa ogljikovi hidrati?
– Je res za vse kriv sladkor?

Alternativa so energijski napitki z nekaloričnimi sladili. Slednji imajo nižjo energijsko vrednost oz. so večinoma celo povsem blizu »čarobne« ničle.

Čeprav ljudje o nekaloričnih sladilih rečejo marsikaj, pa dejanske znanstvene raziskave dosledno ugotavljajo, da nekalorična sladila:

• ne povečajo tveganja za debelost,
• ne povečajo tveganja za razvoj presnovnih ali srčno-žilnih bolezni,
• ne vplivajo na glikemijo (porast krvnega sladkorja),
• ne vzpodbujajo apetita.

Nekalorična sladila, če jih uporabljamo načrtno, večinoma dosežejo to, čemur so namenjena; omejitvi energijskega vnosa na račun dodanih sladkorjev in posledično lažje hujšanje oz. nadzorovanje telesne mase.

Preberite več:
– Kaj pa nekalorična sladila?

Nekalorična sladila pri količinah dodanih v take izdelke niso problematična. Podobno velja tudi za preostale aditive v energijskih napitkih, kot so razna barvila in konzervansi. Vsi aditivi, ki nosijo oznako E pred dovoljenjem za uporabo v prehranski verigi zelo rigorozno testirana in potrjeno varna. Kot zanimivost: E je dejansko oznaka, za »dokazano varno in dovoljeno za uporabo v EU«.

Preberite več:
– Kaj pa aditivi?

Energijski napitki z nekaloričnimi sladili so torej za večino splošne populacije (z nižjimi energijskimi potrebami in nižjo stopnjo telesne dejavnosti) precej boljša izbira.

2. Kofein

Večina energijskih napitkov vsebuje razmeroma veliko kofeina – ta je skoraj v celoti zaslužen za poživitev, ki jo po užitju energijskih pijač začutimo skoraj v trenutku. Pogled na tromestno številko kofeina na deklaraciji je že »doza«, ki pri marsikomu sproži »rdeči alarm«.

Kofein dokazano izboljšanje telesne in kognitivne zmogljivosti ter močno zmanjša občutek utrujenosti oz. zaspanosti. Zato ga s pridom uporabljajo predvsem športniki.

Preberite več:
– Kava in drugi kofeinski napitki za športnike

Standarden odmerek kofeina v energijskih pijača je običajno do 32 mg kofeina/100 ml izdelka – kar v primeru 250 ml pločevinke nanese ekvivalent srednje močne kave (≈80 mg). Za zdravega odraslega posameznika to ne predstavlja pretirane količine. V primeru nosečnic, ter otrok in mladostnikov, med katerimi je uživanje energijski napitkov vedno bolj razširjeno, pa bo to že najbrž problematična količina.

V vsakem primeru se možnost težav še poveča, če se energijske pijače uživa prepogosto, na primer večkrat dnevno. Dva energijska napitka dnevno lahko marsikomu že predstavljata težavo – še posebno, če gre za osebo, ki slabo tolerira kofein ali pa ga večji del zaužije v drugi polovici dneva. Po drugi strani je lahko kofein dobrodošla »spodbuda« pred napornejšo telesno dejavnostjo.

Kofein sam po sebi ni škodljiv – lahko pa postane, če ga uživamo nepremišljeno ali v prekomernih količinah.

3. Tavrin

Tavrin je aminokislina, ki gradi večino naših tkiv, v največji meri pa se nahaja v možganih, hrbtenjači, srčni mišici, skeletnih mišicah, reproduktivnih organih, očesni mrežnici in jetrih. Tavrin sodeluje v številnih telesnih funkcijah:

• uravnavan celični volumen,
• deluje kot substrat za produkcijo žolčne kisline,
• sodeluje pri uravnavanju koncentracije znotrajceličnega kalcija.

Tavrin je sicer normalen del naše vsakdanje prehrane, pri čemer so njegovi glavni viri meso, ribe in morski sadeži, mlečni izdelki ter jajca. Ta živila po navadi vsebujejo nekaj 100 mg na 100 g porcijo. Za primerjavo, tipična količina tavrina v energijskih napitkih je približno 750–1000 mg na 250 ml napitka v odvisnosti od proizvajalca. Govorimo torej o precejšnji količini.

Nekateri proizvajalci energijskih napitkov trdijo, da naj bi tavrin imel pozitiven učinek na izboljšanje telesnih in kognitivnih zmogljivosti, vendar so dokazi na tem področju pomanjkljivi in za enkrat ne podpirajo takšnega zaključka.

Dodatek tavrina v energijskih pijačah po vsej verjetnosti nima iz vidika zmogljivosti ali zmanjšanja utrujenosti nobene dodane vrednosti.

Dokler z energijskimi pijačami ne pretiravamo pa teh nekaj sto miligramov tavrina najbrž ne bo imelo niti škodljivih učinkov. Dolgoročno varen vnosa tavrina je predvidoma do tri grame dnevno – kar pomeni da je 500 ml energijske pijače še vedno znotraj varnih meja.

Vas zanima več o športni prehrani?

Nadpovprečni rezultati zahtevajo nadpovprečno urejeno prehrano. To dosežete s pomočjo našega coachinga, kjer se boste naučili samostojno poskrbeti za prehranske zahteve vezane na vaš šport, ne glede na situacijo in breme treninga. Osvojili boste prehranjevanje za optimalno zmogljivost in telesno sestavo ter zmanjšano pojavnost poškodb in bolezni. Spoznali boste katere prehranske strategije pridejo v poštev za vas in kako jih primerno uporabiti. Prav tako se boste podučili  o prehranskih dopolnilih: katera so najbolj učinkovita za vas in kako jih dodajati za največji učinek.

Zanima me več

.

4. Vitaminski dodatki

Določeni energijski napitki so tudi obogateni z mikrohranili, primarno vitamini skupine B. Slednji so oglaševani kot koristni za izboljšanje ravni energije in pozornosti.

Toda večina ljudi dovolj vitaminov B zaužije že z običajno prehrano in nobenih dokazov ni, da bi dodatek vitaminov B v kontekstu že zadostnega vnosa imel kakršenkoli pozitiven vpliv.

Preberite več:
– Vse o vitaminih skupine B

5. Razno

Določene znamke napitkov, ki se želijo ločiti od ostalih, dodajajo še kakšno »posebno« snov, ki naj bi bi povečala raven energije in/ali koristila pozornosti – takšna sta na primer gingseng ali L-karnitin. Tudi te sestavine so po navadi precej benigne in brez posebnega učinka, še posebno v marginalnih odmerkih, ki so po navadi dodani v take izdelke.

Energijski napitki: da ali ne?

Učinek energijskih napitkov na naše zdravje, počutje in zmogljivost je povsem odvisen od konteksta.

Energijske pijače so lahko nevtralne, škodljive ali koristne, odvisno od stanja v katerem se posameznik nahaja in ciljev, ki jih ima.

Športnikom lahko predstavljajo dobrodošlo pomoč, predvsem zaradi kofeina, lahko pa tudi zaradi sladkorja, glavnega vira energije med naporno telesno dejavnostjo. Neselektivno svarjenje pred uporabo energijski pijač v tem primeru ni smiselno – pomembno pa je poskrbeti, da se jih uživa premišljeno in v primernih količinah.

Poudarjamo pa, da je lahko uporaba energijskih pijač tudi problematična. Uživanje energijskih pijač se praktično popolnoma odsvetuje nosečnicam in doječim materam ter mlajšim posameznikom. Sicer pa kar na splošno velja naslednje:

Energijske pijače niso namenjene brezbrižnemu konzumiranju, »za žejo« ali v večjih količinah (na primer vsakodnevno ali celo večkrat na dan).

Energijske pijače vsebujejo večje količine stimulansov (kofeina) in jih je smiselno uporabiti zgolj ob posebnih priložnostih – takrat ko potrebujemo malo dodatne »spodbude«, bodisi pri telesni dejavnosti ali drugi obliki napora.

---

Viri

1. Wójcik, O. P., Koenig, K. L., Zeleniuch-Jacquotte, A., Costa, M., & Chen, Y. (2010). The potential protective effects of taurine on coronary heart disease. Atherosclerosis, 208(1), 19–25. https://doi.org/10.1016/j.atherosclerosis.2009.06.002
2. Ripps, H., & Shen, W. (2012). Review: taurine: a “very essential” amino acid. Molecular vision, 18, 2673–2686.
3. Caine JJ, Geracioti TD. Taurine, energy drinks, and neuroendocrine effects. Cleve Clin J Med. 2016 Dec;83(12):895-904. doi: 10.3949/ccjm.83a.15050. PMID: 27938518.