Je pot do dobrega počutja, čilega zdravja in izvrstnih telesnih zmogljivosti res tako enostavna, kot veleva razširjen nasvet, da moramo za vse to le “poslušati svoje telo”?
Morda nekoč. V današnjem okolju pa je to zvečjega neuporaben nasvet. Naj pojasnim …
Želja po visoko-kalorični hrani je biološko programirana
Gre za prvinski nagon, ki izvira iz najbolj globokih, živalskih predelov možganov.
Ljudje smo evolucijsko prilagojeni na življenje v okolju pomanjkanja. Večino svojega obstoja, torej milijone let, smo živeli in preživeli brez predalov polnih piškotov in čokolad, sendvičev iz avtomata, čipsov, bobi palčk in drugih “grickalic”, vedno odprtih pekarn in akcijskih ponudb v trgovinah, kjer lahko kadarkoli kupimo na stotine kalorij za drobiž. To se je drastično spremenilo reletivno nedavno, v bistvu šele pred nekaj desetletji, na kar se naši geni in možgani seveda še niso uspeli učinkovito prilagoditi.
Skozi milijone let evolucije je želja po čimbolj sladkem, mastnem, slanem in hrustljavem koristila našemu preživetju. Kalorična živila so bila neverjetna redkost in vsako priložnost je bilo potrebno maksimalno izkoristiti – brez pretirane porabe energije in pogosto prekomerno, tj. “na zalogo”.
Človeško telo “želi” nabrati in obdržati karseda veliko zalogo energije
Možgani vedno kalkulirajo. Privlačnost živil določijo kot razliko med njihovo ceno (čas, trud, porabljena energija za pridobitev in pripravo) in vrednostjo (vsebnost kalorij, stopnja užitka in ugodja).
Če smo prepuščeni lastnim nagonom, bomo največkrat izbrali tisto živilo oziroma hrano, ki nam prinese največ ugodja in kalorij v zameno za najmanj truda in časa za pripravo.
Tu je miselni eksperiment z dvema izbirama:
Vsakdo, ki v tej situaciji izbere št. 2, naredi to zavestno in premišnjemo; ne zato, ker bi mu tako prišepnilo njegovo telo.
Poslušajmo svoje telo, če se borimo za preživetje v afriški savani ali na arktiki
Antropološke študije opisujejo primere skupin nabiralcev-lovcev, ki se ob ulovu dobesedno nažrejo mastnega mesa živali in goltajo litre medu na enkrat, ko oropajo čebelnjak. Ko tako užijejo tudi do 10.000 kalorij naenkrat, so več ur onesposobljeni od slabosti. Tako izgleda poslušanje svojega telesa v naravni situaciji.
V neindustrializiranem svetu so priložnosti za prenajedanje izjemno redki prazniki. Ne glede na to, kako močna je želja po mastnem in sladkem, so končni rezultati naslovnega nasveta največkrat meso, ribe, jajca, sadje, gomolji, zelenjava, tu in tam kak orešček in žitarica. Vse to v omejenih in količinah – včasih več in večinoma manj. Svoje doda še divje okolje, ki zahteva veliko gibanja. Za življenje v divjini je gibanje nuja, ne izbira.
V sodobnem okolju ne poslušajmo svojega telesa – zavežimo mu usta in ga zaprimo v klet
Na vsakem vogalu so na voljo kalorično nabiti izdelki dizajnerskih tekstur in bombastičnega okusa. Živilska industrija pravzaprav tekmuje v ustvarjanju konkokcij, ki najmočneje sprožijo prenajedanje. Energija je tako zelo dostopna, da lahko samo v nekaj trenutkih užijemo dovolj energije za dva dni skupne porabe.
Gibanje je ob tem postalo odvečno, skoraj nepotrebno. Nekateri poženejo korenine pred računalnikom. Vse potrebščine si lahko dostavimo na prag. Poraba energije je tako izjemno nizka, vnos pa zlahka pretiran.
Vem, “poslušaj svoje telo” zveni razsvetljeno in ezoterično. Zato je vodilo privlačno, ker signalizira, da obstaja način kako lahko dosežemo vse kar si želimo, ne da bi se morali za to karkoli naučiti, kaj novega osvojiti ali se drugače potruditi. Preprosto moramo samo uslišati lastne želje.
V sodobnem okolju je poslušanje svojega telesa za veliko večino popoln recept za prenajedanje, pridobivanje odvečne maščobe in napredujoče slabšo formo.
Dokazi o neuporabnosti tega nasveta so povsod okoli nas. Naraščajoči delež predebelih in neaktivnih počne natanko to – ves čas poslušajo svoje telo, ki jim pravi naj uživajo okusno (kalorično) hrano in se čim manj gibajo. Seveda obstajajo primeri oseb z zelo robustnimi mehanizmi vzdrževanja energijskega ravnovesja. Vsi poznamo koga, ki “lahko poje vse, pa se ne more zrediti”. To so redke izjeme, ki v bistvu kažejo, da je večina drugje. Pa tudi te izjeme z leti postajajo vedno manj izjemne in jih ujame pritisk okolja, v katerem živijo in se jim – največkrat okoli 50 leta starosti – začnejo kopičiti odvečni kilogrami..ke
Uspeh je v pridobivanju veščin in znanj
Okolje v katerem živimo se ne bo prilagodilo tako, da bi nam olajšalo biti zdravi in v dobri formi. Prilagoditi se moramo mi in sicer tako, da pridobimo ključna znanja in veščine s katerimi lahko bolje podpiramo svoje cilje. Na prehranskem področju so spodnje 4 točke osnovni primeri takšnih sposobnosti.
- Poznavanje lastnih prehranskih potreb:
- koliko beljakovin, ogljikovih hidratov in vlaknin ter maščob potrebujemo?
- Pametne zamenjave:
- katera živila so bolj skladna z našimi cilji in potrebami?
- Oblikovanje primernih porcij:
- s katerimi živili dodajamo več kalorij v manjši količini in s katerimi si omogočimo več sitosti v zameno za manj kalorij?
- Prilagoditve okolja:
- okolje, v katerem preživimo največ časa, si lahko uredimo tako, da naše cilje – in pametne izbire – bolj podpira ali sabotira.
Priznam, to je veliko manj privlačno od nasveta “poslušaj svoje telo”. Zahteva investicijo v razumevanje svojih prehranskih potreb in ureditev življenjskega sloga tako, da si naposled olajšamo vzdrževati pridobljene rezultate. Ampak to velja za vse, v čemer želimo biti dobri, zakaj bi bilo z našim zdravjem kaj drugače. Če želimo več, moramo biti pripravljeni dati od sebe več, kot je nerazumno kopiranje tujih praks.
Višje kot so ambicije in bolj zapleteno kot je okolje, več bo potrebno vložiti za uspeh
Nas zanima ohranjati “status quo”, tj. dejstvo, da bomo z leti vedno bolj zamaščeni in v slabši formi? Ok, poslušajmo svoje telo še naprej in bo delovalo tako, kot je delovalo do sedaj.
Želimo nadpovprečne zmogljivosti, fokus in produktivnost, moč in vzdržljivost, trpežnost in odpornost, več mišic in manj odvečnih maščob? Potem se moramo prilagoditi in pridobiti potrebna znanja ter veščine, od katerih so ti cilji neposredno odvisni. Šele potem, ko znamo to, se lahko dandanes učinkovito poslušamo.
