Maca – kaj je res in kaj ne?

Minilo je desetletje in še kak dan, odkar sva se z maco prvič spoznala. Še se spomnim kje in kako; na fitnes, kjer sem takrat, še kot difovec delal, je starejši kolega prinesel dve vrečki. Na eni je pisalo Maca, na drugi Suma. Zelo ju je hvalil, še posebej maco, češ da ima super vpliv na hormone in lahko dvigne testosteron (lahko si predstavljate zakaj je to fitneserjem že od nekdaj pomembno).

Saj veste kako je biti star dvajset in malo drobiža. Prioritete so drugačne, razmišljanje prav tako, močnejša pa sta tudi vpliv ter želja po potrditvi tistih, ki jih vidiš kot vzornike. V mojem primeru so bili to že uveljavljeni, priznani trenerji, od katerih sem se želel učiti, a le redki so mi ponudili to priložnost.

Da vas ne zdolgočasim že v uvodu, s tem mojim sprehodom po poti spominov, bom počasi prešel k bistvu. Maco (in sumo) sem seveda naročil in uporabljal, kot mi je bilo naročeno. Drugih učinkov, razen stresa ob spoznanju, da stane mala vrečkica tega prahu s čudnim okusom več, kot zaslužim v celem dnevu, takrat nisem zaznal. In tako se je moja avantura z maco tudi kmalu končala.

Dolgo je trajalo zatišje, vse do vzpona influencerjev in pojava agresivnejših metod oglaševanja tudi v industriji prehrane ter prehranskih dopolnil. V zadnjih letih sta ponudba in povpraševanje po maci drastično narasli, narasla pa je tudi raznolikost učinkov, tudi zdravstvenih oz. »zdravilnih«, ki se jih maci vsepovprek, celo nezakonito pripisuje. Ampak koga briga ali je to kar se trdi o izdelku res ali ne, saj ni nobenih posledic, razen večje prodaje.

No, nas briga, zato je tu ta članek v katerem odgovarjamo na vprašanja:

• Kaj sploh je maca?
• Kakšna je njena prehranska vrednost,
• Kaj se o maci govori, čeprav ne drži?
• Kaj pravijo dokazi o njenih domnevnih koristih?
• Kakšne so posledice zavajajočih trditev o maci, s katerimi se srečujemo v praksi?

Kaj sploh je maca?

Maca (Lepidium meyenii) je rastlina, ki se prideluje že preko 2000 let, primarno v Andskih državah in še posebej v Peruju. Za maco je značilna rast na visokih nadmorskih višinah v tem predelu sveta, kjer le malo rastlin uspeva v relativno neprijaznem okolju, polnem skalnatih površin in pod splošnim vplivom zahtevnih podnebnih razmer.

Maca ima značilno aromo in okus. Tradicionalno se uporablja v Andskih državah kot začimba in dodatek različnim sokovom, juham ter drugim jedem.

Obstajajo številne vrste mace, med katerimi prevladujejo rumena, rdeča in črna maca. Pravijo, da naj bi imela vsaka barva mace posebne ugodnosti na različne parametre zdravja. Vendar, kot boste spoznali v nadaljevanju, pravijo o maci marsikaj, kar pa še ne pomeni, da to tudi drži.

Maca: prehranske vrednosti

Maca je po hranilni vrednosti na las podobna žitom. Sestavlja jo:

• Približno 60 % ogljikovih hidratov, od tega je večji delež polisaharidov. Približno tretjino predstavlja saharoza (namizni sladkor), slabih 10 % pa vlaknine.
• Delež maščob je zelo nizek, v okolici enega do dveh odstotkov.
• Delež beljakovin je približno 8 do 11 %.
• Vsebuje relativno visok delež določenih vitaminov in mineralov (npr. vitamina C).

Preberite več:
– Vse o žitih
– 99 % stvari, ki jih je o vlakninah dobro vedeti
– Kaj pa ogljikovi hidrati?

Kaj se o maci govori, čeprav ne drži

Maco se opisuje s številnimi zdravstvenimi trditvami. Da naj bi vplivala pozitivno na naše hormone, sem denimo omenil že v uvodu. Če pogledamo še bolj konkretno – kaj o maci pravi internet na primer – najdemo na prvih straneh Googla zapise, ki obljubljajo domala »čudežne« učinke v primerih:

• težav s spolno funkcijo in zmanjšane plodnosti pri moških in ženskah,
• motenj hormonskega sistema (še posebej jo priporočajo pri težavah v menopavzi in andropavzi),
• slabše odpornosti,
• slabokrvnosti,
• poškodb,
• težav s spominom in ostalimi možganskimi funkcijami,
• težav s kožo,
• težav z zobmi in kostmi,
• slabe krvne slike.

Ni da ni, očitno. Ampak, kar sledi, no to pa je za sam vrh. Predstavljam si kako bi lahko kaj takšnega napisal nekdo, ki trpi za iluzorno superiornostjo, ali pa te ljudi le tako močno srbijo prsti, da so pripravljeni objaviti karkoli, da bi le bolje prodali kar pač prodajajo.

Brez kančka dvoma, drobtine kritičnosti, grama sočutja ali najmanjšega občutka odgovornosti, so nekateri pripravljeni izjaviti, da maca deluje proti raku in je odlična tudi kot alternativa anabolnim steroidom, saj krepi mišično maso.

In seveda, če slučajno do tega zaključka niste prišli že sami, spremlja vse te izjave tudi točno določen izdelek, ki je na voljo v točno določeni trgovini ter po neverjetno ugodni ceni.

Sprašujem se kako takšne trditve sploh nagovoriti? Kajti, če nekdo verjame ali je sposoben napeljevati, da ima eksotična korenina z druge celine vse učinke, ki so izpostavljeni zgoraj, potem se bo s takšno osebo bržkone zelo težko razumno pogovarjati.

Vsem ostalim, ki ste iskreno radovedni in zmožni (pre)oblikovati stališča ob soočenju s trdnejšimi dokazi, pa namenjam naslednje poglavje.

Kaj o maci pravi znanost?

Večine pozitivnih učinkov mace ne potrjujejo dobro zasnovane raziskave na ljudeh, ampak so ti v najboljšem primeru ekstrapolirani iz podatkov na živalih, pogosto pa raziskav o določenih trditvah okoli mace sploh ni oz. so te izmišljene zavoljo lažje prodaje dopolnil. Ne moremo kar zanemariti, da se rezultati raziskav na živalskih modelih praviloma ne prenesejo v omembe vredni meri tudi na ljudi. Pravzaprav je slednje zelo redka izjema.

Primer: Clément in sod. (2010) poročajo, da je uporaba mace 10 tednov zapored, na bikih vodila do povečane koncentracije spermijev. O povečani koncentraciji spermijev poročajo tudi Gonazales in sod. (2004), vendar pri podganah na visoki nadmorski višini (več kot 4000 metrov), ki lahko povzroči spermatogene motnje.

Torej, zadeva očitno deluje, če ste konj ali podgana na Mont Blancu. Verjetno pa ne potrebujete ravno znanstvenega naziva, da bi poznali odgovor na vprašanje ali je na mestu posploševanje takšnih rezultatov tudi na sicer zdrave ljudi, ki živijo v »normalnem« okolju.

Posploševanje pozitivnih učinkov mace, ali katerega koli drugega dopolnila, ki so pridobljeni na podlagi živalskih modelov, tudi na ljudi, je v najboljšem primeru površno, v najslabšem pa gre za namensko zavajanje.

Zakaj bi nekdo naredil tak preskok in povečanje koncentracije spermijev na živalih pod krinko znanosti poskusil prenesti na ljudi, ter te še dodatno razvlekel na druga področja (plodnosti in splošnega hormonskega zdravja)? Ker se mu splača, zveni kot precej očiten odgovor, a je možnih precej več. Površnost, pomanjkanje strokovnega znanja na področju, kjer z vsebinami prisostvuje, nerazumevanje osnovnih znanstvenih metod in sklicevanje na besede domnevnih avtoritet, poveličevanje lastnih izkušenj, tudi pred dokaze, … vse to so prakse tistih, ki želijo svoja prepričanja na vsak način potrjevati, namesto da bi ta kritično presojali.

Za kontrast naj predstavim raziskavo, ki je bila opravljena na ljudeh; Gonazles in sod. (2003) v svoji 12-tedenski randomizirani in s placebom kontrolirani raziskavi na moških, ne poročajo nobenih razlik v serumskem testosteronu in estradiolu. Številne druge raziskave na ljudeh prav tako ne podpirajo pozitivnih učinkov mace na spermatogenezo, delovanje testisov, raven hormonov in spolno slo.

O potencialnem koristnem vplivu dodajanja mace poročajo Lee in sod. (2011). V sistematskem poročilu so prepoznali možnost pozitivnih učinkov mace na vročinske oblive v primeru menopavze, vendar so tudi posvarili pred pretiranim navdušenjem zaradi premalo dobro kontroliranih raziskav in nejasno definiranega protokola dopolnjevanja z maco. Potrebno je poudariti tudi dejstvo, da se je maca v tem kontekstu uporabljala kot dodatek hormonskemu nadomestnemu zdravljenju in ne kot njena alternativa.

Trditve o koristih mace v primeru slabokrvnosti, težav s kožo, kostmi, zobmi, za namen izboljšanja delovanja imunskega sistema ali lažjega hujšanja, niso podprte z dokazi in so kvečjemu anekdotalne narave.

Posledice zavajajočih trditev o maci, s katerimi se srečujemo v praksi

Pri interpretaciji znanstvene literature na področju prehrane obstajajo določene razlike in specifike, ki se jih je potrebno naučiti prepoznavati, če želimo komunicirati znanja v kar najboljšem interesu javnosti. Tega primanjkuje že na splošno, saj prehrana s strani večine ni dojeta kot strokovna prvina, marveč nekakšna oblika vere, pri kateri je vsaka resnica stvar individualnega dojemanja.

Slednje zveni lepo, zelo altruistično. In bi tako tudi bilo, če ne bi obstajale zelo realne posledice takšnega – vsak lahko o prehrani trdi kar hoče, če le v to sam dovolj močno verjame – prekupčevanja z lastnimi mnenji, v zameno za uspešnejšo prodajo izdelkov. Naj podam le nekaj takšnih posledic iz prakse:

1. Mlad fant zasledi oglas, kjer piše o tem kako maca pripomore k dvigu testosterona. Kupi jo in prične uporabljati, čeprav je na vrhuncu svojih naravnih »anabolnih sposobnosti«, zaradi česar ne opazi nobenih koristi. Posledice zanj niso bile večje od zaman zapravljenih nekaj deset evrov.
2. Gospa se v obdobju menopavze bori s hudimi simptomi. Namesto terapije, ki jo priporoči njena zdravnica, se raje odloči za maco, ker je prebrala, da bolje »uravnava hormone« in povrhu tega še na povsem »naraven« način. Gospa je bila že obupana in si je močno želela, da bi ji maca pomagala. Kmalu po pričetku uporabe je bila prepričana, da čuti izboljšave, ampak so se simptomi sčasoma ponovno ojačali. To je tipično za učinek placebo, ki ga je moč izzvati z dovolj prepričljivo sugestijo, vendar je ta že po svoji naravi kratkoročen. Naposled je pristala tam, kjer je bila pred eksperimentom s »čudežno in zdravilno« maco, je pa dobila še nekaj ekstra, česar ni plačala; to je občutek razočaranja in ponižanja ob spoznanju, da je bila zavedena.
3. Oče z majhnimi otroki in stresno službo, ob čemer se je srečeval še s težavami s spancem in pomanjkanjem energije skozi dan, je kupoval maco kot dodatek za “več energije”, ker je prebral o obljubah in samostojnih koristih mace, celo preko ostalih dejavnikov življenjskega sloga (kvaliteten spanec, ustrezna prehrana, redna telesna dejavnost, menedžment stresa, idr.). Ker je bila to bolj ali manj edina sprememba, ki jo je gospod sprejel, je pod vtisom miselnosti, da mu bo maca pomagala, nadaljeval v istem tempu, zaradi česar je poljudno rečeno “pregorel”.
4. Pri pubertetni športnici so diagnosticirali hujšo obliko slabokrvnosti. Trenerka jo je prepričala v vegansko dieto, ki ji sledi tudi sama, skozi omejevanja in iskanje informacij o prehrani pa je razvila tudi strah pred vsem “umetnim”. Ko je izvedela, da maca na “naraven” način pomaga tudi proti slabokrvnosti, se je seveda odločila za uporabo. Seveda je nihče ni posvaril, da maca dejansko ni bogat vir dobro razpoložljivega železa, ter da v njenem primeru na tak način ne bo šlo povrniti železo na spodobno raven. Ko sva se pogovarjala o tem, so njene oči zalile solze.

Lahko bi nadaljeval, vendar upam, da je bilo dovolj za vzorec in uspete prepoznati največkrat spregledane ali spretno zanemarjene posledice neodgovornega, pretirano navdušenega načina promoviranja določenih dopolnil na podlagi lastnih izkušenj, mnenj, ali le zato, ker se “topšop” pač bolje prodaja. 

Maca: zaključek

Dokazi o učinkih mace niso tako prepričljivi kot njeni oglasi.

V splošnem velja brzdati pretiran zanos in kritično presojati o izjemnih primerih, ko si maca morda res zasluzi pozornost; zavedajoč se, da za večino simptomov in v večini situacij njena uporaba ne bo ne prvi, ne najpomembnejši dejavnik pomoči. Še več, neodgovorna in popreproščena komunikacija o koristih mace (in prehranskih dopolnilih nasploh) lahko koga oddalji od ukvarjanja z dejanskimi vzroki za svoje zdravstvene težave, česar verjamem, da si nihče ne želi.

Primer mace zelo nazorno priča o tem kaj se zgodi, če javno mnenje o prehranskih temah oblikujejo oglaševalci, prehranski svetovalci, ki so v bistvu prodajalci in pretirano samozavestni posamezniki. Če bi upoštevali vse, kar nam imajo ti za povedati, bi bile naše omarice hitro prepolne raznih dopolnil, medtem ko bi še naprej zanemarjali temelje navade, od katerih je naše zdravje v širši sliki dejansko odvisno.

Viri

1. Beharry S, Heinrich M. Is the hype around the reproductive health claims of maca (Lepidium meyenii Walp.) justified? J Ethnopharmacol. 2018 Jan 30;211:126-170. doi: 10.1016/j.jep.2017.08.003. Epub 2017 Aug 12. PMID: 28811221.
2. C. Clément, J. Kneubühler, A. Urwyler, U. Witschi and M. Kreuzer, Effect of maca supplementation on bovine sperm quantity and quality followed over two spermatogenic cycles, Theriogenology, 2010, 74, 173–183.
3. G. F. Gonzales, M. Gasco, A. Cordova, A. Chung, J. Rubio and L. Villegas, Effect of Lepidium meyenii (Maca) on spermatogenesis in male rats acutely exposed to high altitude (4340 m), Int. J. Endocrinol., 2004, 180, 87–95
4. G. F. Gonzales, J. Nieto, J. Rubio and M. Gasco, Effect of Black maca (Lepidium meyenii) on one spermatogenic cycle in rats, Andrologia, 2006, 38, 166–172.
5. Gonzales GF, Córdova A, Vega K, Chung A, Villena A, Góñez C. Effect of Lepidium meyenii (Maca), a root with aphrodisiac and fertility-enhancing properties, on serum reproductive hormone levels in adult healthy men. J Endocrinol. 2003 Jan;176(1):163-8. doi: 10.1677/joe.0.1760163. PMID: 12525260.
6. Lee MS, Shin BC, Yang EJ, Lim HJ, Ernst E. Maca (Lepidium meyenii) for treatment of menopausal symptoms: A systematic review. Maturitas. 2011 Nov;70(3):227-33. doi: 10.1016/j.maturitas.2011.07.017. Epub 2011 Aug 15. PMID: 21840656.
7. Dording, C. M., Fisher, L., Papakostas, G., Farabaugh, A., Sonawalla, S., Fava, M., & Mischoulon, D. (2008). A double-blind, randomized, pilot dose-finding study of maca root (L. meyenii) for the management of SSRI-induced sexual dysfunction. CNS neuroscience & therapeutics, 14(3), 182–191. https://doi.org/10.1111/j.1755-5949.2008.00052.x