Kaj pa onesnaženost prehranskih dopolnil z nekakovostnimi sestavinami?

Res je, da proizvajalci včasih dodajo kakšno manj glamurozno sestavino v želji po manjših stroških pridelave ali večji prodaji in zaslužku. Zgodilo se je že, da so o tem “pozabili” obvestiti uporabnike ali zadevo navesti na embalaži.

Drži tudi, da hranilne vrednosti prehranskih dopolnilih pogosto odstopajo od vrednosti navedenih na deklaracijah.

Razlogi za skrb torej obstajajo. Ampak kako velik je zares problem manipulacij s sestavinami in odstopanja v hranilnih vrednostih? Na kaj moramo biti vsakodnevni uporabniki pozorni, če se želimo izogniti nakupu “mačka v žaklju”?

Odstopanja niso nujno posledica zlonamerne manipulacije. Do neke mere so pravzaprav pričakovana, večinoma znotraj dovoljenih okvirjev in povsem neškodljiva.

Odstopanja so živilstvu nekaj povsem običajnega. Deklaracija nikoli ni 100% natančna, saj niti ne more biti. Hranilna vrednost živil in izdelkov se vseskozi spreminja, v odvisnosti od številnih dejavnikov; letine, geografskih razmer, zrelosti, pridelave, predelave, ipd [1].

Z zakoni in določili so dovoljena odstopanja do 20 % za makrohranila in med 80 – 120 % za mikrohranila [2]. V povprečju živila odstopajo od deklariranih vrednosti za okoli 10 %, ampak včasih dosežejo celo 30 % in še več [3, 4].

Odstopanja v hranilnih vrednost znotraj meja pričakovanih in dovoljenih niso razlog za skrb.

Nedovoljena so pretirana odstopanja in zavajanje z manipulacijo sestavin.

V želji po večjem zaslužku proizvajalci včasih uporabljajo “umazane trike”. Dodajajo manj kakovostne in manj čiste sestavine, zaradi česar izdelek potem ne dostavi vseh obljubljenih hranil in koristnih učinkov [5, 6, 7]:

• Za “navidezno” zvišanje deleža beljakovin proizvajalci se dodajo poceni aminokisline in drugi nosilci dušika.
• Dopolnila vitaminov in mineralov so bolj dobičkonosna, če se dražja mikrohranila namenoma izpusti oz. se jih zamenja s cenejšimi slabo razpoložljivimi oblikami.
• Stroški izdelave omega-3 dopolnil se bistveno zmanjšajo z uporabo manj kakovostnih olja z manjšim deležem uporabnih omega-3 ali redčenjem izdelka z drugimi poceni olji.
• V želji po boljšem in bolj priljubljenem izdelku za povečanje zmogljivosti so bili t.i. pre-workouti v preteklosti večkrat “predozirani” s stimulansi.

Gorivo na ogenj nezaupanja v prehranska dopolnila prilije tudi dejstvo, da je področje prehranskih dopolnil manj tesno regulirano kot živilstvo in bistveno manj kot farmacija.

Ko se poslužujemo prehranskih dopolnil je povsem na mestu, da smo pozorni na kakovost, sestavine in poreklo izdelka.

Nekoč so bile manipulacije s sestavinami najbrž precej bolj pogoste. Danes gre kvečjemu za redke izjeme.

Prehranski dodatki so med splošno populacijo vedno bolj priljubljeni. Z zanimanjem javnosti narašča tudi skrb za kakovost izdelkov, zaradi česar so proizvajalci vse pogosteje izpostavljeni uradni in neuradni kontroli.

• S sodobnimi metodami manipulacije odkrijemo relativno preprosto in poceni.
• Številne neodvisne organizacije in skupine opravljajo naključne “skrite” analize prehranskih dopolnil.

Omadeževan sloves boli močneje in dlje časa, ter stane precej več, kot katerakoli uradna kazen. Ugledni znamki se “spodrsljaj” enostavno ne izplača.

Pod drobnogledom vedno večjega števila potrošnikov so proizvajalci vedno manj korajžni kljub temu, da zakonska ureditev področja prehranskih dopolnil ostaja relativno ohlapna. 

Neodvisne analize potrjujejo kakovost prehranskih dopolnil, predvsem uglednih evropskih znamk.

Neodvisna analiza CandidLab je preverila nekaj v Evropi najbolj priljubljenih beljakovin v prahu [8]:

• večina izdelkov je vsebovala ustrezen delež beljakovin in posameznih aminokislin,
• redke izjeme so bile “razredčene” s poceni aminokislinami – vselej neke bolj ali manj “madžarske” znamke ali sumljivi izdelki iz ameriškega trga.

Znani ameriški neodvisni laboratorij ConsumerLabs testira najbolj prodajane izdelke v ZDA [9]:

• hranilna vrednost 28 % izdelkov se ni skladala z navedenimi deklaracijami,
• zanimivo v večini primerov sporna sploh ni bila vsebnost beljakovine, ampak praktično zanemarljiva odstopanja v vsebnosti holesterola in natrija.

Organizacija Labdoor vzdržuje seznam 81 najpogosteje uporabljanih beljakovin v prahu dostopnih na ameriškem trgu [10]:

• pri 52 % vzorcih so zaznali sum na »redčenje« izdelkov s poceni prostimi aminokislinami – brez izjeme pri ameriških znamkah (in herbalife).
• evropski proizvajalci in izdelki ameriških proizvajalcev, ki prodajajo na evropskem trgu, rangirajo na vrhu lestvice.

Povzetek: Dokler so odstopanja v hranilnih vrednostih znotraj dovoljenih okvirjev, je izdelek brez dodanih “nenavedenih sestavin” ali ni vsebnost katerega od hranil v njem »umetno zvišana« je vse OK.

Odstopanja od deklariranih vrednosti v mejah normale so pričakovana in neškodljiva.

Tveganje za manipulacijo se bistveno zmanjša z izbira kakovostnih in uveljavljenih znamk. Po možnosti se držimo izdelkov iz zahodno evropskega trga, kjer je nadzor načeloma bolj strikten kot v Severni Ameriki in Aziji, ter najbrž tudi vzhodni Evropi.

Za največ sigurnosti izbiramo izdelke preverjene s katero od neodvisnih analiz; CandidLab, ConsumerLabs in Labdoor.

---