Vem, da otrokom želite le najboljše, ko jih opozarjate na pasti sladkih pijač in sladkorja – to počnete iz skrbi za njihovo zdravje in želje, da bi jih naučili zdravih navad. A prav pri tem se pogosto pojavi slepa pega: kljub dobrim namenom lahko zelo aktivnim otrokom povzročimo veliko nenamerne škode, ko jih neselektivno strašimo pred sladkorjem.

Perspektiva, da je sladkor vsesplošno škodljiv, ima resne pomanjkljivosti, zato jo moramo spremeniti, če želimo otrokom resnično pomagati.
Začnimo z nekaj dejstvi
Otroci imajo povečane energijske potrebe iz več razlogov. Prvič že zato, ker pospešeno rastejo, drugič pa, če se ob tem redno ukvarjajo s športom. Veliko otrok počne oboje hkrati. Poleg tega imajo mlajši otroci precej manjšo prebavno kapaciteto kot odrasli. Zato ne morejo pojesti velikih obrokov naenkrat, ampak jedo »kot ptički« na vsakih nekaj ur.
Energijske potrebe manj dejavnih otrok so nižje, zato jih lažje pokrijejo že z običajnimi obroki. Na drugi strani pa imamo otroke, ki imajo poleg šole praktično vsak dan še treninge in razne krožke – pri njih intenzivne obremenitve pogosto celo zavrejo apetit, ki preprosto ne dohaja dejanskih potreb njihovih teles.
Kaj se zgodi, če energije primanjkuje?
Če otroci redno ne zaužijejo dovolj kalorij in hranil, zlahka zdrsnejo v stanje nizke energijske razpoložljivosti. To vodi v kronično energijsko pomanjkanje in potencialno zelo hude zdravstvene posledice:
-
zavrto rast in hormonske nepravilnosti v razvoju,
-
podhranjenost,
-
izrazita nihanja razpoloženja, razdražljivost, manjko pozornosti in umik iz družbe,
-
slabo regeneracijo, večje tveganje za poškodbe, stresne zlome in motnje v razvoju kosti.
Ko »zdravo« postane škodljivo
Za otroke z zelo povečanimi energijskimi potrebami so živila z več sladkorja lahko koristna ali celo nujna, enako kot za odrasle športnike.
Predstavljajte si enajstletno deklico, ki večkrat tedensko trenira atletiko, ob koncih tedna pa s starši hodi še v hribe. Zanjo je skoraj nemogoče zaužiti dovolj energije pretežno s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi žiti in stročnicami. Takšna pričakovanja niso realna niti za nas odrasle, za aktivne otroke pa so lahko dobesedno škodljiva.
Samo v zadnjih nekaj mesecih sem v praksi reševal naslednje primere:
-
Desetletno punčko je učiteljica prestrašila, da se bo »od cukra zredila«.
-
Dvanajstletnemu fantku je učiteljica zamenjala sladko pijačo za vodo z besedami, da »nezdravja že ne bo podpirala«.
-
Štirinajstletnica je pred uro športne vzgoje jedla gumi bombone, učitelj pa ji je rekel, da »sladkor povzroča diabetes«.
-
Skoraj polnoletna športnica je bila v nenehnih sporih s svojo mamo, ki ji je vztrajno očitala vsak »nezdrav« grižljaj.
»Zdrava prehrana« lahko paradoksalno vodi v nezdravo stanje. To se zgodi, kadar prehranske smernice za pretežno neaktivno splošno populacijo rigidno prenesemo na zelo aktivne posameznike in/ali neješče otroke.
Preberite več: Temna plat zdrave prehrane
Ni »cuker« vse, kar cuker vsebuje
Slaščice, ki jim pogovorno pravimo »cuker«, bi bilo bolj natančno obravnavati kot posladkane maščobe.
Sladkor vsebuje 4 kalorije na gram, maščobe pa 9. To pomeni, da so v čokoladi in čokoladnih namazih, maslenih rogljičkih in torticah … maščobe tiste, ki predstavljajo veliko večino celokupne energijske vrednosti, sladkorja pa je v takšnih živilih praviloma ravno toliko, da naredi maščobo bolj okusno. 50 g sladkorja, na primer v pol litra sladke pijače ali vrečki gumi bombonov, vsebuje vsega 200 kalorij, kar ni niti za pol krofa ali dva »bolj zdrava« piškota »brez dodanega sladkorja«.
Več športa – več sladkorja
Sladkorji spadajo med enostavne ogljikove hidrate (OH), ki služijo kot primaren vir energije v kontekstu intenzivne telesne dejavnosti – tu maščobe niso enako učinkovit vir energije, čeprav so bolj kalorične ali nepredelane.
Zamenjati sladkorje in OH z več zdravimi maščobami je podobno, kot v avto namesto polnega rezervoarja goriva raje natočiti dvojno porcijo najbolj kvalitetnega olja.
Na to opozarjam iz razloga, ker imam redno opravka s primeri, ko se otrokom športnikom dodaja napačen vir goriva v obrokih pred ali med treningom. Tipičen primer tega so »zdravi« oreški namesto »nezdravih« sladkih pijač in sokov. Niso redke tudi ekstremne situacije, ko se otrokom v prehrani omejuje celo sadje, med in marmelado zaradi »preveč sladkorja«,dodaja pa pretirane količine olja, humusa, avokada, smetane in masla. Osrednje posledice tega so slabost in pomanjkanje energije med treningom, slabše telesne zmogljivosti in regeneracija ter posledično večje tveganje za poškodbe.
Seveda to ni poziv, naj sladkarije nadomeščajo uravnoteženo prehrano. Gre le za nadgradnjo v znanju, da so enostavni sladkorji (sok, športni napitek, gumi bomboni, banana, bel kruh z marmelado) v času pred, med ali po napornem treningu njen pomemben in funkcionalen del – ob preprosti navadi za zdravje ustne votline, da po uživanju takšnih živil zobe splaknemo z vodo.
Preberite več: Prehrana mladega športnika
Hvaležen bom, če iz tega zapisa odnesete tri ključna sporočila:
-
Kronično pomanjkanje energije je zelo nezdravo – ne glede na to, ali ne jemo nič sladkorja in pojemo ogromno ekološke zelenjave.
-
Več športa – več sladkorja kot maščob. Sladkorji in OH so gorivo, maščobe pa motorno olje. Otroci športniki so mašine, ki trošijo več obojega, a predvsem več goriva.
-
Odrasli z besedami in dejanji oblikujemo odnos otrok do hrane. Ko otroku rečemo, da bo od gumi bombonov pred telovadbo dobil diabetes ali se zredil, ne ščitimo njegovega zdravja, ampak ga učimo strahu in krivde. Sladkor ni strup; je orodje, katerega vrednost je vedno odvisna od konteksta.
Preberite več: Odprto pismo: v bran sladkorju




