Ima res vsakdo pravico do mnenja o prehrani?

Lahko imamo (ločena) mnenja in odraslo debatiramo o določenih (abstraktnih) rečeh, ki še niso dobro razumljena ali temeljito pojasnjena s strani (prehranske) znanosti. V nasprotnem je pravilen odgovor ne: Menim, da nihče nima ali vsaj ne bi smel imeti pravico trositi naslednjih in podobnih neresnic …

Nimamo pravice trditi, da:

• Kalorije ne štejejo,
• ne smete jesti po 18 uri,
• ni dobro jesti sadja skupaj z glavnim obrokom,
• ali ogljikovih hidratov (škroba) ter beljakovin pri istem obroku.
• živalska hrana povzroča raka,
• je koruza, maca, goji, chia, … nekakšno »superživilo«,
• smo ljudje »po naravi« rastlinojedi,
• ima prehrana po krvnih skupinah (knjiga Kitajska študija, dokumentarec »What the Health«, …) znanstveno podlago,
• je LCHF dieta »najbolj zdrava« ker je inzulin prvorazredni zlobnež,
• mleko »zasluzi«,
• je špricana zelenjava (iz trgovine) nezdrava,
• se mi od soje povesijo cecki,
• beljakovine niso dobre za ledvice,
• je za hujšanje treba jesti pet krat na dan (ali »večkrat po malo«),
• določene maščobe »kurijo« maščobe,
• je najbolje trenirat na tešče,
• mi zaradi GSO zraste druga ritna luknja,
• je glikemični indeks zelo pomemben za uravnavanje krvnega sladkorja, …

Če nekdo trdi karkoli od zgoraj naštetega to ni izkaz njegovega mnenja, ampak zavestna odločitev ignorirati dejstva, ki jih predstavlja vrh piramide znanstvenih dokazov.

Četudi nekdo (v tem trenutku) verjame kaj zgrešenega še ne pomeni, da si zasluži napad. Morda (še) ne ve bolje. Zato mu ponudimo priložnost, da si premisli ob predstavitvi trdnejših argumentov. Vsi smo se že znašli v zmoti, na tem ali drugem področju, zato lahko cenimo potrpežljivost ter razumevanje, ko uvidimo napako.

Odločilna bo reakcija, ki sledi, ko je nekdo predstavljen dejstvom. Če se skrije za »se pač strinjava, da se ne strinjava« in »vsak ima pravico do svojega mnenja«, potem je to očiten znak obrambe lastnih dogmatičnih prepričanj in izkaz, da mu je za slednja mar bolj, kot za resnico.

MARIO SAMBOLEC