Vadba z elektro stimulacijo (EMS): modna muha ali fitnes revolucija?

Zadnje čase je vedno več govora o vadbi z elektro stimulacijo celotnega telesa (EMS – WB). Saj veste, to je tisto, ko te priklopijo na elektriko z jopičem in žicami, kar naj bi vam omogočalo v vsega 20 minutah na treningu pokuriti toliko kalorij, za kolikor bi sicer potrebovali dve uri (ali prej dva tedna).

Poleg preverjanja točnosti zaskrbljujoče prenapihnjenih trditev o učinkih EMS – WB vadbe na porabo kalorij, v nadaljevanju razkrijemo idejo v ozadju takšne vadbe in drobnega tiska o njej, ki ga promotorji zelo radi skrijejo za reklamo.

Kaj je EMS?

Uporaba elektro-mišične-stimulacije (EMS) sega v 19. stoletje. Takrat je Michael Faraday intenzivno preučeval učinke električne stimulacije pacientov, ki so imeli različne motorične težave. Leta 1860 so pričele prihajati na trg prve naprave, ki so jih uporabljali tudi v bolnišnicah v terapevtske namene.

Pri rehabilitaciji po poškodbah se v strokovni praksi pogosto svetuje uporabo naprav, ki stimulirajo mišice ali pa živce, ki posledično stimulirajo mišice. Obstaja več takšnih naprav, ki jih fizioterapevti prepoznajo o različnih kraticah (TENS, NES, NMES, …), za splošno uporabo pa so najprimernejše takšne, ki vključujejo do 4 elektrode za stimulacijo določene mišične skupine oz. omejenega števila mišic.

Najbolj pogosti in učinkoviti načini uporabe EMS vključujejo:

• lajšanje bolečin,
• pomoč pri cirkulaciji krvi,
• celjenje poškodovanih tkiv,
• aktivacijo mišic po poškodbi.

Uporaba EMS pride v poštev tudi v sklopu treninga za moč, ampak le takrat, ko je zavestna aktivacija določenih mišic zelo slaba.Sodobne raziskave preučujejo uporabo elektro stimulacije pri rehabilitaciji po kapi, poškodbi hrbtenjače in drugih podobnih zdravstvenih stanjih, pri katerih je poškodovan živčni sistem. EMS lahko razumemo kot »berglo«, ki nam pomaga premostiti ovire na poti do uspešne rehabilitacije oz. vzpostavitve zavestne aktivacije oslabljenih mišic.

Najbolj učinkovita in strokovno upravičena uporaba EMS je omejena na situacije, ko določenih mišic zaradi različnih razlogov (imobilizacija, atrofija, zmanjšana zavestna aktivacija) nismo sposobni samostojno aktivirati v polnem obsegu.

Kaj je EMS – WB?

Če še ni bilo, pa je po prejšnjem poglavju postalo jasno, da EMS ni nič revolucionarnega, saj so različne oblike elektro stimulacije mišic in živcev v uporabi že vrsto let, ampak vedno v omejenem obsegu ter brez komercialnega dometa. To se je spremenilo s pojavom EMS – WB vadbe (electro-muscle-stimulation-whole-body).

EMS – WB vadba je v principu klasična oblika vadbe za moč, vendar z dvema bistvenima razlikama:

• Pri EMS – WB vadbi se nosi poseben jopič, ki prevaja nizke in srednje frekvence električnega toka do mišic.
• Prejšnji točki se pripisuje nadnaravno učinkovitost, zaradi česar je ta oblika vadbe izrazito privlačna tistim, ki bi radi vse učinke vadbe za moč, a s čim manjšo investicijo časa in napora.

Najbolj pogosto se priporoča vadbeni protokol s pogostostjo enkrat tedensko, v trajanju 20 min in z nizkimi frekvencami (pod 100 Hz, z nizkim tokom pod 100 mA). V raziskavah se najpogosteje pojavi protokol frekvence 85 Hz, širina pulza 350 μs s 6 sekundnim impulzom, ki mu sledijo 4 sekunde počitka.

EMS – WB je v bistvu poskus nadgraditi tehnologijo EMS s posebnim jopičem in to prenesti na področje vadbe za celo telo ter splošno populacijo.

(P)razne obljube o EMS-WB vadbi

Osrednja komercialna premisa EMS – WB vadbe je, da pod takšnimi pogoji dosežemo aktivacijo več mišičnih vlaken, kot pri navadnem treningu za moč v fitnesu, čeprav to ne drži kar na splošno oz. v prav vseh situacijah. In tudi, če omogočimo za nekaj odstotkov večjo aktivacijo mišičnih vlaken, kot bi jo zmogli doseči brez »električne pomoči« jopiča, to še ne pomeni, da bomo zaradi tega pokurili na stotine odstotkov več kalorij.

Oglaševanje, ki spremlja EMS – WB vadbo, je naravnost bizarno. Celo s strani trenerskega kadra, od katerega bi lahko upravičeno pričakovali vsaj znanje osnovne fiziologije, če že ne etične in odgovorne komunikacije svojih storitev, boste lahko deležni zaslepljenih laži in poskusov trgovanja z lažnim upanjem.

• Oglas, da boste v vsega 20 minutah vadbe celotnega telesa z elektro stimulacijo porabili do 2500, ali kar do 4000 kcal, je nesramno zavajajoč. Prav takšna je tudi izjava, da se bo po 20 minutah EMS maščoba pospešeno porabljala še 72 ur po zaključku.

• Trditvi, da lahko z EMS vadbo v 20 minutnem treningu dosežemo učinke 90 minutne konvencionalne vadbe in, da je EMS 18x bolj učinkovita oblika vadbe od vseh ostalih, sta v prvi vrsti kontradiktorni, v širši sliki pa osnovani na ničemer razen dejstvu, da si nekateri za namen pospeševanja prodaje očitno dovolijo reči res karkoli, pa četudi gre za brezvestno laž.

Takšna stališča v popolnem nasprotju z vsem, kar je moč vedeti na področju vadbenih znanosti. Ne le, da izpostavljene trditve niso podprte z dejanskimi kliničnimi raziskavami na ljudeh, ampak so skregane že z zdravo pametjo – naše telo namreč ni narejeno tako, da bi zmoglo potrošiti tako ekstremne količine energije v tako kratkem času. Če bi držalo, zgolj hipotetično, da bi lahko s pomočjo kateregakoli pripomočka iz sebe iztisnili 4000 kalorij v 20 minutah, bi ga moral proizvajalec opremiti z glasnimi varnostnimi opozorili, saj bi se lahko z njegovo uporabo dobesedno ubili.

Obljube o učinkih EMS – WB so visokoleteče in nepresenetljive, če razumemo standarde ter prakse današnjega oglaševanja na področju industrije zdravja. Vendar, ko oz. če se uspemo prebiti skozi gosto meglo »magičnih« trditev o tej obliki vadbe, zagledamo sožitje med iskanjem bližnjic na eni strani in zavajanjem potrošnika na drugi.

Znanstveni dokazi o EMS-WB vadbi

Mnoga podjetja in posamezniki, ki se ukvarjajo z vadbo ali proizvodnjo vadbenih pripomočkov, svoje promocijske vsebine zelo radi okitijo s terminom »znanstveno dokazano«.

Oznaka »znanstveno dokazano« je postala oglaševalska puhlica, katere učinkovitost sloni na dejstvu, da večina ljudi o področju zdravja, kamor spadata tudi prehrana in telesna dejavnost, ne razmišlja znanstveno (razumsko), ampak impulzivno (čustveno). Zatorej manipulativnih oglaševalskih fraz ne preverja, niti v bistvu ne razume, ampak se nanje le odziva.

Preberite več: Čustveno ali razumsko odločanje: Kako sprejemati bolj kvalitetne odločitve na področju našega zdravja?

Tipični primeri zavajanja z uporabo oznake »znanstveno odkazano« pri EMS – WB so sklici na raziskave, ki ugotavljajo učinkovitost EMS -WB pristopa pri netreniranih osebah. V prevodu: trening z EMS – WB jopičem je boljši kot nič treninga. A bejž.

Zagovorniki in prodajalci rezultatov takšnih raziskav ne predstavijo na ustrezen način, ampak jih zavijejo v svoj »spin«. Recimo: »Učinkovitost vadbe z EMS je znanstveno dokazana«. Zanimiv trik, a ne?

Resnica je takšna, da manjka kontroliranih raziskav, ki bi primerjale konvencionalno in EMS- WB metodo vadbe. Peščica preliminarnih raziskav, ki na tem področju dejansko obstaja, kaže mešane rezultate; bodisi v prid osnovnih metod ali EMS- WB, a pri slednji najverjetneje prej na račun časovne, kot kakršne koli drugačne učinkovitosti.

Praktična relevantnost obstoječih raziskav ni dovolj jasna, da bi lahko v sklopu strokovne in odgovorne trenerske prakse zagotavljali absolutno večvrednost EMS- WB pristopa. Razlike, če že obstajajo, se kažejo kot dovolj majhne, da bi lahko bile za večino zanemarljive, tudi skozi daljše časovno obdobje.

Pomembno vprašanje ostaja tudi glede pogostosti treninga; Rekreiranje zgolj enkrat tedensko ne bo prineslo rezultatov, ki si jih večina želi – ne zdravstvenih, ne estetskih in ne glede na jakost štroma, na katerega bo med tem priklopljena.

Če se za trenutek preselimo iz vadbe z bremeni na vadbo za vzdržljivost, lahko na tem področju z več gotovosti trdimo, da EMS ni boljša izbira za izboljšanje kapacitet srčno žilnega sistema, v primerjavi s standardno metodo. V literaturi ni nikakršnih dokazov, ki bi vsaj nakazovali drugače.

Varnost EMS-WB vadbe

Čeprav so v oglasnih vsebinah ali skrite, ali pomanjšane v tako droben tisk, da ga lahko preberemo le z lupo, obstaja kar nekaj zdravstvenih stanj, v primeru katerih se EMS-WB vadbo odsvetuje:

• uporaba srčnega spodbujevalnika,
• obstoj ali zgodovina bolezni srca in ožilja (srčno popuščanje, stenoza, aritmija, miokarditis, …)
• endoproteza (umetno koleno, umeten kolk, …),
• nosečnost,
• bolezni ledvic,
• hude motnje v cirkulaciji krvi,
• ateroskleroza,
• hernija,
• rak,
• nevrološke bolezni (multipla skleroza, epilepsija).

Ker je aplikacija EMS tehnologije na vadbo celotnega telesa relativna novost, so še vedno prisotna vprašanja o jakosti uporabljenih frekvenc.

Izvajalci po večini predlagajo nizke do srednje frekvence, ki se recimo uporabljajo za stimulacijo mišic pri rehabilitaciji poškodb. Takšen nivo stimulacije lahko doseže vsaka zdrava oseba.

Višje frekvence so potrebne za večjo aktivacijo mišic, ampak poviševanje frekvence lahko hitro postane zelo tvegano početje.

Če se mišico preveč stimulira, lahko pride do poškodb tkiv na lokalni ravni. Ker pa je jopič namenjen aktivaciji celotnega telesa oz. več mišičnih skupin, predstavlja previsoka frekvenca izrazito tveganje za hujše sistemske poškodbe. Zato morajo biti izvajalci pri taki vadbi izjemno pazljivi in dobro podučeni tudi o izključitvenih dejavnikih.

EMS in EMS-WB: zaključek

Potrebno je ločiti med EMS in EMS-WB. V prvem primeru gre za elektro mišično stimulacijo, ki je na omejenem področju zdravstva – predvsem fizioterapije in rehabilitacije – že dlje časa strokovno podprta praksa. EMS-WB pa se predstavlja kot “nadgradnja” (komercializacija, v bistvu) EMS, s ciljem splošni javnosti ponuditi “neverjetne” rezultate, ki so praktično nedosegljivi kakorkoli drugače.

EMS – WB je v tem trenutku še relativno slabo raziskan in zato ostajajo številne neznanke, ki bodo zahtevale pozornost v prihodnosti. Metoda bi se lahko izkazala za bolj učinkovito v specifičnih situacijah, ter v splošnem lahko predstavlja eno od orodij v dobro strukturiranem programu vadbe. Nikakor pa se ne bo izkazalo, da gre za »magično« orodje, ki bi omogočalo pokuriti absurdne količine energije ali izrazito izboljšali svojo zmogljivost, v primerjavi z doslej že preverjenimi pristopi.

Stališče, da nudi EMS – WB vadba za večino splošne populacije s cilji shujšati, preoblikovati postavo in pridobiti kondicijo, nekakšne dodatne koristi preko običajne vadbe za moč ter vzdržljivost, ni podprto z dokazi.

Strokovna in etična odgovornost dobrega trenerja bi pri oblikovanju varne, učinkovite in prilagojene vadbe za posameznika morala zaobseči izbiro najbolj primernih orodij. Ne pa se v celoti poistovetiti s svojo izbiro, denimo jopičem na elektriko v tem primeru, ali s čim drugim, ter to poveličevati preko vseh meja, tudi meja resničnega, da bi le ostajali zvesti svojemu poslovnemu modelu, ne pa osebi, ki naj bi ji bili v službi iskreno pomagati.

Preberite več: Vadba za moč; zakaj, kako in koliko?

Viri:

1. Holzer R, Schulte-Körne B, Seidler J, Predel HG, Brinkmann C. Effects of Acute Resistance Exercise with and without Whole-Body Electromyostimulation and Endurance Exercise on the Postprandial Glucose Regulation in Patients with Type 2 Diabetes Mellitus: A Randomized Crossover Study. Nutrients. 2021 Nov 29;13(12):4322. doi: 10.3390/nu13124322. PMID: 34959874; PMCID: PMC8708442.
2. Verch R, Stoll J, Hadzic M, Quarmby A, Völler H. Whole-Body EMS Superimposed Walking and Nordic Walking on a Treadmill-Determination of Exercise Intensity to Conventional Exercise. Front Physiol. 2021 Oct 4;12:715417. doi: 10.3389/fphys.2021.715417. PMID: 34671269; PMCID: PMC8523069.
3. Zink-Rückel C, Chaudry O, Engelke K, Ghasemikaram M, Kohl M, Uder M, Kemmler W. Once Weekly Whole-Body Electromyostimulation Enhances Muscle Quality in Men: Data of the Randomized Controlled Franconian Electromyostimulation and Golf Study. Front Physiol. 2021 Jul 21;12:700423. doi: 10.3389/fphys.2021.700423. PMID: 34366890; PMCID: PMC8335588.
4. Schwappacher R, Dieterich W, Reljic D, Pilarsky C, Mukhopadhyay D, Chang DK, Biankin AV, Siebler J, Herrmann HJ, Neurath MF, Zopf Y. Muscle-Derived Cytokines Reduce Growth, Viability and Migratory Activity of Pancreatic Cancer Cells. Cancers (Basel). 2021 Jul 29;13(15):3820. doi: 10.3390/cancers13153820. PMID: 34359731; PMCID: PMC8345221.
5. Park S, Min S, Park SH, Yoo J, Jee YS. Influence of Isometric Exercise Combined With Electromyostimulation on Inflammatory Cytokine Levels, Muscle Strength, and Knee Joint Function in Elderly Women With Early Knee Osteoarthritis. Front Physiol. 2021 Jul 13;12:688260. doi: 10.3389/fphys.2021.688260. PMID: 34326779; PMCID: PMC8313868.
6. Teschler M, Heimer M, Schmitz B, Kemmler W, Mooren FC. Four weeks of electromyostimulation improves muscle function and strength in sarcopenic patients: a three-arm parallel randomized trial. J Cachexia Sarcopenia Muscle. 2021 Aug;12(4):843-854. doi: 10.1002/jcsm.12717. Epub 2021 Jun 9. PMID: 34105256; PMCID: PMC8350212.
7. Zink-Rückel C, Kohl M, Willert S, von Stengel S, Kemmler W. Once-Weekly Whole-Body Electromyostimulation Increases Strength, Stability and Body Composition in Amateur Golfers. A Randomized Controlled Study. Int J Environ Res Public Health. 2021 May 25;18(11):5628. doi: 10.3390/ijerph18115628. PMID: 34070315; PMCID: PMC8197524.
8. Reljic D, Herrmann HJ, Neurath MF, Zopf Y. Iron Beats Electricity: Resistance Training but Not Whole-Body Electromyostimulation Improves Cardiometabolic Health in Obese Metabolic Syndrome Patients during Caloric Restriction-A Randomized-Controlled Study. Nutrients. 2021 May 13;13(5):1640. doi: 10.3390/nu13051640. PMID: 34068089; PMCID: PMC8152778.
9. Fiorilli G, Quinzi F, Buonsenso A, Casazza G, Manni L, Parisi A, Di Costanzo A, Calcagno G, Soligo M, di Cagno A. A Single Session of Whole-Body Electromyostimulation Increases Muscle Strength, Endurance and proNGF in Early Parkinson Patients. Int J Environ Res Public Health. 2021 May 20;18(10):5499. doi: 10.3390/ijerph18105499. PMID: 34065571; PMCID: PMC8161270.
10. Rodrigues-Santana L, Adsuar JC, Louro H, Pérez-Gómez J, Hernández-Mocholí MA, Carlos-Vivas J, Gomez-Campos R, Campos LFCC. The effects of whole-body muscle stimulation on body composition and strength parameters: A protocol for systematic review and meta-analysis. Medicine (Baltimore). 2021 May 7;100(18):e25139. doi: 10.1097/MD.0000000000025139. PMID: 33950916; PMCID: PMC8104215.
11. Evangelista AL, Alonso AC, Ritti-Dias RM, Barros BM, de Souza CR, Braz TV, Bocalini DS, Greve JMD. Effects of Whole Body Electrostimulation Associated With Body Weight Training on Functional Capacity and Body Composition in Inactive Older People. Front Physiol. 2021 Apr 1;12:638936. doi: 10.3389/fphys.2021.638936. Erratum in: Front Physiol. 2021 May 20;12:694855. Erratum in: Front Physiol. 2021 Jul 23;12:714782. PMID: 33927638; PMCID: PMC8078052.
12. Amaro-Gahete FJ, De-la-O A, Sanchez-Delgado G, Robles-Gonzalez L, Jurado-Fasoli L, Ruiz JR, Gutiérrez A. Functional Exercise Training and Undulating Periodization Enhances the Effect of Whole-Body Electromyostimulation Training on Running Performance. Front Physiol. 2018 Jun 13;9:720. doi: 10.3389/fphys.2018.00720. PMID: 29951003; PMCID: PMC6009337.
13. Teschler M, Mooren FC. (Whole-Body) Electromyostimulation, Muscle Damage, and Immune System: A Mini Review. Front Physiol. 2019 Nov 29;10:1461. doi: 10.3389/fphys.2019.01461. PMID: 31849709; PMCID: PMC6895567.
14. Wirtz N, Filipovic A, Gehlert S, Marées M, Schiffer T, Bloch W, Donath L. Seven Weeks of Jump Training with Superimposed Whole-Body Electromyostimulation Does Not Affect the Physiological and Cellular Parameters of Endurance Performance in Amateur Soccer Players. Int J Environ Res Public Health. 2020 Feb 10;17(3):1123. doi: 10.3390/ijerph17031123. PMID: 32050695; PMCID: PMC7037403.
15. Jee YS. The efficacy and safety of whole-body electromyostimulation in applying to human body: based from graded exercise test. J Exerc Rehabil. 2018 Feb 26;14(1):49-57. doi: 10.12965/jer.1836022.011. PMID: 29511652; PMCID: PMC5833968.
16. Kemmler W, Shojaa M, Steele J, Berger J, Fröhlich M, Schoene D, von Stengel S, Kleinöder H, Kohl M. Efficacy of Whole-Body Electromyostimulation (WB-EMS) on Body Composition and Muscle Strength in Non-athletic Adults. A Systematic Review and Meta-Analysis. Front Physiol. 2021 Feb 26;12:640657. doi: 10.3389/fphys.2021.640657. PMID: 33716787; PMCID: PMC7952886.
17. https://www.physio-pedia.com/Transcutaneous_Electrical_Nerve_Stimulation_(TENS) (dostopano 13.5.2022).
18. https://eu.powerdot.com/blogs/training/the-science-and-history-behind-ems (dostopano 13.5.2022).