Od kod rek »hrana je zdravilo«?
Hipokrat je bil zdravnik v antični Grčiji, ustanovitelj šole, ki je revolucionalizirala medicino in jo utemeljila kot poklic, ter avtor knjige Corpus, ki je verjetno ena pomembnejših medicinskih knjig vseh časov. Hipoktatu pravijo tudi »oče medicine« in mu pripisujejo drznim si reči najbolj znan citat, ki se tiče prehrane: »Naj bo zdravilo tvoja hrana in hrana tvoje zdravilo« (ang. Let food be thy medicine, and let medicine be thy food). Čeprav po raziskavah Dane Cardenas iz leta 2013 teh besed ni moč zaslediti v nobenem od njegovih del (vir). Citat naj bi se pojavil šele leta 1926 in postal zares popularen v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja.
To je originalna Hipokratova prisega: »I will apply dietetic and lifestyle measures to help the sick to my best ability and judgment; I will protect them from harm and injustice« in v prevodu pomeni: V pomoč bolnim bom uporabil elemente prehrane in telovadbe po najboljših sposobnostih in lastni presoji; ščitil jih bom pred zlim in nepravico. Grška beseda διαιτήμασί, ki se izgovori »deaytimasy« in prevede v »dietetic measures«, vključuje ne le prehrano, ampak tudi gibanje oz. telovadbo.
Hipokrat torej ni trdil, da je hrana zdravilo, niti je ni tako uporabljal. »Njegov« citat je pogosto napačno interpretiran, kar povzroča vedno večjo zmedo v predstavah ljudi o dejanski vlogi prehrane v zgodbi o celostnem zdravju.
Razvoj »prehranske terapije«
Mislim si, da je ideologija »hrana je zdravilo«, v povezavi z naraščajočo prisotnostjo »storytelling« marketinga in željo obupanih, prestrašenih ljudi po alternativnih rešitvah moderne medicine (zdravilih), odgovorna za razcvet področja »prehranske terapije«. Slednja obljublja ali nakazuje, da imajo določena živila, njihova prisotnost oz. odsotnost v prehrani, njihove kombinacije, specifični časovni intervali hranjenja ali posta, ter določena hranila v izolirani obliki (vitamini, minerali, razna fitohranila, aminokisline in maščobne kisline) nekakšno samostojno, neodvisno moč »celjenja«, ki zmore v skrajnosti celo nadomestiti zdravila. Obstajajo tudi licenčna izobraževanja, kjer se takšno dogmatično psevdoznanost prodaja tistim, ki so dovolj željni potrditve svojih že obstoječih prepričanj.
Takšno razmišljanje je milo rečeno problematično, da ne rečem škodljivo. Poglejte, seveda se zavedam, da je primerna prehrana nezanemarljivo pomemben del zdravega življenjskega sloga. Nenazadnje vodim eno večjih podjetij na področju prehranskega svetovanja in osebnega trenerstva. Feelgood ima eno najbolj znanstveno podkovanih praks. To si upam trditi. Pa vendar ni skrivnost, ne presenečenje, da nam je, kot vsem podjetjem, v interesu ustvariti profit. Vendar ga zaradi integritete, ki je naša poglavitna vrednota, ne lovimo izven svojega področja, z zavajanjem in prilagajanjem resnice, da bi prodali več storitev ali izdelkov.
Dober namen ni dovolj visok standard pomoči
»Saj ne more škoditi« in »želim le pomagati« spadata v sam vrh racionalizacij retorike »hrana je zdravilo«. Na žalost so obema, tako kot drugim, skupne neželene posledice. Motnje hranjenja, izprijen pogled na prehrano, pomanjkanja določenih hranil, če izpostavim le tri pogoste. Ljudje smo nagnjeni k poenostavljanju, zato se rado zgodi, da kakšno reč slišimo po svoje, si jo napačno razložimo ali vzamemo dobesedno. Naj razložim na primeru:
Nasvet: Ne rabiš tablet. S to-ali-ono dieto oz. načinom prehranjevanja lahko znižaš holesterol, »pozdraviš« ščitnico, »preprečiš« raka, … vstavite po želji.
Dejanje: Zavrnem ali preneham jemati zdravila, ki mi jih je predpisal zdravnik, in grem na določeno dieto.
Posledica: Nobena sprememba v prehrani nima možnosti delovati tako hitro ali učinkovito, kot zdravilo. Razlog je preprost: hranila in zdravila se v človeškem organizmu ne obnašajo enako. Niti približno.
Vzemimo ščitnico, ki smo jo omenili prejle. V primeru hipotiroze (nezadostno delovanje ščitnice) se bolnika zdravi z dodajanjem ščitničnega hormona tiroksina (t4). Pri nas sta registrirani zdravili Euthyrox in Eltroxin. Noben vitamin iz ohrovta, spojina iz borovnice ali čiračara prehransko dopolnilo po učinkih ne bo vredno pol počenega groša.
Podoben primer lahko naredimo iz sladkorne bolezni tipa 1 in inzulina ali močno povišanega holesterola in statinov. Če je zdravstveno stanje posameznika takšno, da zahteva zdravljenje, potem bo imelo zdravilo najmočnejši in nezamenljiv učinek. Prehrana ob tem seveda ni povsem brez moči. Vzpostavitev primernega energijskega ravnovesja, zadostitev potreb po hranilih in vzpostavitev dolgotrajno sprejemljivih navad so točke dnevnega reda, ki se jih lahko posvetimo sočasno s trajanjem zdravljenja. A ne namesto zdravljenja.
Preberite več: Prehrana za zdravje.
[do_widget id=text-11]
.
Svetovanje na pamet ni hec!
Še en nedaven primer. Konkretno iz naše prakse. Ko sem po desetih letih že mislil, da sem videl že vse neumnosti, se je pripetila naslednja. Po priporočilu me kontaktira mlada punca, ki pravi, da se počuti zanič. Trenutno naj bi bila ne nekem protokolu, ki ji ga je predpisala zdravnica »holistične medicine«, karkoli že to pomeni. Pošlje mi izvide, ki smo jih temeljito pregledali v našem strokovnem štabu, v sodelovanju z zdravnico uradne medicine, in seznam priporočil, ki ga je dobila.
Skoraj me je kap!
Kot prvo: Tako nizke ravni železa (feritina) v krvi še nismo videli. Vitamin D je bil prav tako v podnu. Tudi B12. Da ne naštevam, krvna slika je bila povsem razštelana in punca je bila anemična ter brez energije do točke, da je komaj govorila.
Kot drugo in najbolj neverjetno: Njena prehranska terapevtka ji je predpisala prehrano na podlagi krvne skupine, ki mimogrede nima nikakršne podlage v prehranski znanosti, in ji svetovala izključiti iz prehrane vsa živila živalskega porekla. Poleg tega ji je naročila uživanje 12 žlic oljčnega olja s sokom limone dnevno (6 zjutraj in 6 zvečer). To sta le dve najbolj #totalnomimo priporočili s seznama.
Zakaj #totalnomimo? Ker je so prav živalski viri prehrane (konkretno jetra in rdeče meso) najboljši vir železa in vitaminov skupine B, ki ji manjkajo, toliko olja pa je dnevno naneslo približno 1600 kalorij iz maščob, zaradi česar je občutno zredila.
To ni hec. Njeno zdravje je šlo po vsega dobrem mesecu upoštevanja navodil osebe, kateri je zaupala, strmo navzdol in ne upam niti pomisliti kaj bi se lahko zgodilo, če je prijateljica ne bi prepričala, da me kontaktira. Čeprav je imela njena terapevtka »dobre namene«, zdaj morda bolje razumete zakaj vztrajam, da to ni in ne more biti dovolj.
Ampak »znanost ne ve vsega« pravijo homeopati o odpornosti in ljubitelji mikrobiote o črevesju. Seveda ne ve, saj to je njen osnoven modus operandi. Temelj znanosti je nevednost, ki služi kot rodovitna prst za ideje in hipoteze, ki se jih nato testira po znanstveni metodi. Pomanjkanje dokončne znanosti ne moremo zapolniti »po želji«, temveč #pozdravipameti.
Domet prehrane
Prehrana ne more ničesar preprečiti, še manj pozdraviti. Primerna prehrana lahko kvečjemu zniža tveganje za pojav različnih bolezni in neprimerna prehrana lahko to tveganje poviša.
Rak je posledica napake v celični delitvi, ki zaobide obrambne mehanizme našega telesa in se razvije v bolezen. Več celičnih delitev, več je možnosti, da pride do napake. Torej, dlje živimo, večja je možnost da zbolimo za neko obliko raka.
Katero? Morda je to vprašanje statistike, morda genetike, morda tudi okoljskih vplivov, kamor spada tudi prehrana, kdo ve? Vem le, da imaš lahko prehrano poštimano »v nulo« in kljub temu zboliš. Vzklikati »hrana je zdravilo« ne pomaga tudi v tem kontekstu, saj lahko spodbuja slabo vest in občutek krivde. Enake posledice ima t.i. prehranski elitizem, ki me najbolj jezi. Pušča namreč vtis, da nisi zdrav, če tvoja prehrana ne vsebuje nekaterih fensi šmensi živil, ali ti za svoje zdravje ni dovolj mar, če si ne privoščiš določenih dopolnil.
Hrana je zdravilo pogosto vzklikajo pripadniki višjega socialnega razreda, ki statistično gledano že v osnovi živijo dlje od revežev na minimalcu.
Ja, ekonomsko-socialni status je bistveno tesneje povezan z dolžino življenja, kot preseravanje okoli tega ali je zelenjava bio, koliko kapsul omega 3 vzameš na dan, če ješ zajtrk ali ne in bognedaj po šesti uri popoldne. Ter podobne brezveznarije.
Prehranski elitizem pomeni poveličevanje določenih prepričanj (izbir) in obsojanja tistih, ki jih ne delijo, ter hodi z roko v roki s prehranskim redukcionizmom. Če si že izmišljam prehranske izraze, si lahko še enega – redukcionizem – razstavljanje posameznih živil na sestavne dele in poveličevanje ali senzacionalistično poročanje o izbranih. Zopet primer: recimo borovnice. Ali ohrovt. Ne, dajmo avokado – ta je v tem trenutku zvezda večine smutijev, ki jih objavljajo health food influenserji na Instagramu.
- Avokado vsebuje spojini po imenu lutein in zeaksantin. Res je.
- Lutein in zeaksantin imata vlogo pri ohranjanju zdravja rumene pege. Res je.
- Avokado »izboljša« vid. Ni res.
Če takšna redukcionistična logika na tej točki še komu zveni smiselno, si morda premisli po naslednjem primeru:
- Čoko popsi vsebujejo dodane vitamine B in železo. Res je.
- Vitamini skupine B in železo so pomembni za dobro kri. Res je.
- Čoko popsi »preprečujejo« slabokrvnost. Ni res.
Ker nam zdravila niso všeč, precenjujemo vpliv hrane na zdravje. In to je lahko zahrbtno.
Vidim tri poglavitne razloge za takšno početje:
- Dojemanje prehrane kot vero in ne znanost ter identificiranje z načeli določenega prehranskega tabora.
- Razlaga literature o prehrani skozi lečo že obstoječih prepričanj.
- Zaradi izkoriščevalskih mešalcev dreka, ki se hranijo s človeško naivnostjo, nekritičnostjo, željo po hitrih rešitvah in obupom.
Prenehajmo torej napihovati ta »hrana je zdravilo« balonček preden nam ga raznese v obraz. Prehrana je izjemno pomemben del zdravega življenjskega sloga, kamor spadajo še naše gibalne sposobnosti in količina telesne aktivnosti, primeren spanec, uravnavanje stresa, stabilno psihološko zdravje in ekonomsko-socialni položaj, družbena vključenost, odsotnost kajenja ter zmerno uživanje alkohola. Naučiti se poskrbeti za 1. svoje energijske potrebe, 2. potrebe po hranilih in 3. razviti primeren odnos do prehrane ter telesa (telesne aktivnosti) se mi zdi ena od življenjsko najbolj uporabnih veščin. Posebej v današnjem »instasvetu«.
