Večini ljudi na poti do boljšega zdravja, počutja in telesne sestave ne stoji pomanjkanje znanja, marveč karakterja.
To je drzna izjava, ki, upam, da je dovolj pritegnila vašo pozornost, da boste brali dalje in mi dopuščate, da jo pojasnim.
Hujšanje je zgolj arhetipski primer nečesa težkega. Nanj se sklicujem, ker veliko ljudi zanima, in ker se v hujšanje verjetno bolj razumem kot v karkoli drugega.
Kot trener in prehranski svetovalec delam že skoraj dve polni desetletji. V tem času sem osebno sodeloval s stotinami ljudi, ki so prišli k meni z željo shujšati, okrepiti se, pridobiti kondicijo, narediti nekaj za svoje zdravje, včasih tudi izboljšati samozavest in odnos do svojega telesa ter prehrane.
V svojih začetkih, priznam, nisem bil najbolj uspešen. Uporabljal sem napačne pristope in se zaslepljeno spotikal ob prepričanja, do katerih sem bil osebno pristranski; čeprav so bila ta v širši sliki nerelevantna ali celo kontraproduktivna za cilje mojih varovancev. Prehrana z malo ali brez ogljikovih hidratov, uporaba rigidnih jedilnikov in načrtov treninga, neselektivno opozarjanje pred sladkorjem in sladili, to je samo nekaj primerov mojih neumnosti.
Če bi takrat sodili o meni, bi upravičeno rekli, da sem lahkoveren in preveč neuk za dobro sebe in tistih, ki so mi zaupali. A to se je do danes spremenilo. Učvrstil sem svoje vrednote in se naučil veliko bolje – ne le delati, ampak o svojem delu tudi razmišljati. Posledično so se izboljšali najprej moji osebni, poslovni in zdravstveni rezultati, naposled pa sem lahko tudi drugim nudil kakovostnejšo pomoč, kot sem jo nekoč.
Do danes se ni spremenila moja osebnost, spremenil se je moj karakter. Med obema obstaja pomembna razlika, ki je osrednje sporočilo tega zapisa.
Besedi osebnost in karakter uporabljamo izmenjaje, čeprav ne pomenita enako. Osebnost so naše predispozicije – naša instinktivna ravnanja, razmišljanja in čustvovanja. Karakter je naša kapaciteta, da pred te instinkte postavimo svoje višje cilje in vrednote. Če vemo, kaj nam je pomembno, ni samoumevno, da smo to zmožni tudi doseči oziroma dosledno izvajati, še posebej v “stresnih” situacijah, ko smo pod pritiskom dvoma in nelagodja. Praktično vsi smo zmožni odločnosti, proaktivnosti in dobrih izbir, ko smo v dobri koži, a pravi test karakterja se vedno zgodi, ko se znajdemo v neidealni situaciji.
Če je osebnost to, kar tipično smo, je karakter tisto, kar postanemo, ko postane težko.
Sprejemati razumne odločitve o svojem zdravju, izgubiti odvečno telesno maščobo, prizadevati si za moč in dobro telesno kondicijo ter prioritizirati zdrav odnos do prehrane skozi redne, primerne in uravnotežene obroke – vse to je zelo pomembno in tudi zelo težko, ne glede na to, kakšne možnosti imamo ali v kaj bi se nam bilo lažje prepričati.
Vedno več ljudi se neuspešno bori s tem, da bi dosegli in ohranili kar si želijo zase in za svoje zdravje, četudi živimo v dobi, kjer imamo vse potrebne informacije za to praktično vedno pri roki. Prepričan sem, da če bi lahko vsem, ki me sprašujejo, kaj počnem, da z leti ostajam v tako dobri formi, prenesel čisto vse, kar vem, bi se le redkokdo sploh premaknil s svoje trenutne točke. Ker eno je informacije pridobiti, nekaj povsem drugega pa je o njih premisliti, jih sestaviti v znanje in uporabiti. Slednje od nas zahteva veščine razuma in poguma, torej karakterja.
Predvidevam, da bo uspešnost strokovnega kadra na področju fitnesa, prehrane in zdravja v bodoče neposredno odvisna od tega, kako dobro nam bo uspelo: izluščiti najbolj bistvena znanja, ta povezati v izvedljive rutine in podpreti obstoj teh rutin z delom na izboljšanju karakternih veščin. Pod slednje spada učinkovito soočanje z lastnimi (negativnimi) mislimi, (paralizirajočimi) čustvenimi stanji in naposled (kontraproduktivnimi) vedenji, s katerimi takrat, ko postane težko, prevečkrat povozimo tisto, kar je pametno.
Če smo “poskusili že vse”, a nam nikakor ne uspe, si ne bomo pomagali s tem, da zarinemo še globlje – in denimo črtamo sladkor in hidrate iz prehrane, jemo na vsake tri ure ali ničesar po šesti popoldne, kupujemo vse samo še “bio” in domače, izvajamo kardio na tešče in treniramo priklopljeni na električne jopiče.
Težko je, če si želimo spremembe, a se ne želimo spremeniti. Težko je, ker tisto, kar si najbolj želimo, od nas vedno zahteva, da zrastemo čez to, kar trenutno smo.
Morda je kruto spoznanje, ki se mi po svoje zdi tudi osvobajajoče, da je za cilj zdravo shujšati, ki ga spet uporabljam le kot primer česarkoli težkega, nujno zrasti in osebnostno napredovati.
Dobri trenerji oziroma svetovalci ne trenirajo samo naših mišic in prehranskih navad, ampak predvsem trenirajo naš karakter. Kako? Tako, da nam pomagajo videti tisto, pred čimer si zatiskamo oči, da nas kličejo k odgovornosti, ko bi pred njo najraje zbežali, in da nas ne ščitijo pred težkimi stvarmi, temveč nas nanje raje dobro pripravijo. Iskanje njihove pomoči je pravzaprav znak moči. Nemočni so v resnici tisti, ki mislijo, da zmorejo vse to sami.
