Razjasnimo dve ključni stvari že na samem začetku:
Prvič, ko rečem hujšanje, mislim na t.i. »zdravo hujšanje«, v ospredju katerega ni le številka na tehtnici, temveč splošen vpliv na počutje, zdrav odnos do hrane in svojega telesa, ter zmožnost dosežen rezultat ohranjati na dolgi rok.
Drugič, za prejšnjo točko je možno poskrbeti tudi brez nepotrebnega kompliciranja in ob poznavanju osnovnih konceptov ter praktičnih veščin je to, torej »zdravo hujšanje«, v resnici občutno manj stresno, kot si morda mislite v tem trenutku.
V nadaljevanju članka izveste o sedmih razlogih, ki se ob neuspelih poskusih hujšanja zelo pogosto izkažejo kot odločilni, vendar jih kljub temu ne upošteva prav nobena dieta ali jedilnik in le redkokateri prehranski svetovalec.
1. Zdravstvene in genetske omejitve.
Obstajajo mnoga zdravstvena stanja, ki lahko močno otežijo izgubo odvečne maščobe. Sindrom policističnih jajčnikov je le en tak primer, hipotiroidizem tudi, če se ga ne zdravi. Ampak, če je nekaj oteženo še ne pomeni, da je nemogoče. In ni nemogoče – shujšati je možno tudi v tovrstnih primerih, vendar bo najbrž zahtevalo bolj točno razumevanje osnov na področju vadbe in prehrane, doslednosti pri njihovem izvajanju ter veščin pri njihovem prilagajanju.
Vlogo imajo tudi naše genetske predispozicije – v šali jim rečem “talent za hujšanje” – od katerih bo odvisno kakšni cilji bodo sploh realni in koliko truda ter potrpljenja bo potrebno vložiti, da se doseže napredek v telesni sestavi. Prav omenjeno “nenadarjenost” za hujšanje in pretekle neuspele poskuse, zelo radi izkoriščajo ponudniki “instant” rešitev v obliki različnih diet, jedilnikov ter dopolnil.
2. Različna stopnja telesne dejavnosti
Na tej točki se razlikujemo predvsem po količini in tipu treninga ter navadah znotraj našega življenjskega sloga. Tisti, ki ste bolj dejavni že sicer – čez dan veliko prehodite, se vozite s kolesom, opravljate gospodinjska dela, sprehajate psa, imate bolj fizično zahtevno službo – porabite občutno več energije, kot nekdo, ki večino dneva presedi.
Da dodatne porabe energije z vadbo sploh ne omenjam. To mnogokrat pojasni zakaj lahko nekdo “poje kar hoče, pa se mu nič ne pozna”. Ker tudi veliko porabi.
3. Različno se odzivamo na stres
Med nami obstajajo pomembne in pogosto spregledane razlike v tem, kakšen odnos imamo do hrane v različnih čustvenih stanjih. Mnogi, ko so v stiski, se počutijo osamljene, ali jim je preprosto dolgčas, posežejo po hrani, da bi vsaj za trenutek pregnali neprijeten občutek. Zopet drugi za taisti namen uporabljajo drugačne metode.
Najbrž vsi poznate vsaj nekoga, ki pod stresom nenehno “hrčka”, nekdo drug pa v isti situaciji ne more niti pomisliti, da bi kaj pojedel. Ni torej stres tisti, ki redi kar sam po sebi. Zredijo nas lahko naše navade in vzorci obnašanja, ko se znajdemo pod stresom ali v drugačni, čustveno naporni situaciji. Takrat se pri mnogih pojavi slabši spanec, manj volje za telovadbo in večja želja po “superokusni”, slano-mastni/sladko-mastni hrani, v kateri iščejo ugodje oz. pomiritev.
Preberite več: Zakaj se prenajedamo?
4. Dajemo si potuho in prekomerno racionaliziramo
Ljudje smo kategorično slabi pri ocenjevanju zaužitih kalorij in njihove porabe z gibanjem.
Na oreške med obroki kar pozabimo, košček čokolade in vino itak ne štejeta, cukrček in smetana v kavi tudi ne, čeprav se ponovita večkrat na dan. Na drugi strani se delamo norca sami iz sebe, ko verjamemo lažem, da smo s polurnim nastavljanjem zadnjice na tresoči se mašini v lepotnem centru porabili 1000 kalorij, ali prav toliko s švicanjem v savni.
Preberite več: Vadba z elektro stimulacijo (EMS): modna muha ali fitnes revolucija?
5. Različno se odzivamo na presežek ali pomanjkanje energije
Nekateri blažjo lakoto z lahkoto tolerirajo, za druge pa predstavlja ta občutek živo grozo. Takšne razlike je seveda potrebno upoštevati pri oblikovanju plana prehrane, za cilj hujšanja na primer.
Potem so tu še razlike v našem obnašanju po energijsko bogatem obroku: eni so po pici, hamburgerju, ali zgolj obilnem nedeljskem kosilu, siti dlje časa in jih kliče h gibanju, drugi bi šli na kavč in čez pol ur’ce gricnili še nekaj sladkega.
6. Delitev na »zdravo« in »nezdravo« oz. to »redi« ali »ne redi«.
Tak način razmišljanja vodi daleč stran od razumevanja bistva zdrave prehrane in propagira mit, da so določene izbire „škodljive“ kar same po sebi, dočim naj bi bile druge na nek način „varne“ tudi v neomejenih količinah.
Posledica tega je preobremenjenost s prehrano, “ciklanje” v občutkih slabe vesti in razvoj dolgoročno nevzdržnega načina prehranjevanja.
Če se želite prenehati obremenjevati s hrano, se znebiti občutkov krivde in odrekanj, ter se zavarovati pred informacijsko zmedo, ki vlada na področju prehrane, smo za vas pripravili spletni program Postani mojster svoje prehrane.
7. Nepoznavanje svojega „zakaj“?
Prehrano prevečkrat dojemamo zelo površno, zgolj kot neko nujno sredstvo za doseganje telesnih idealov. Ker površno dojemanje vodi v nerazumevanje, to pa v impulzivne odločitve, mnogi obupajo hitreje, kot uspejo doseči vidne rezultate.
Poglobljeno razumevanje razlogov zakaj sploh želite shujšati – zakaj vam je to v bistvu sploh pomembno – je eden pomembnejših odločevalcev o tem ali vam bo uspelo cilje ne le doseči, temveč jih tudi dolgoročno obdržati.
Preberite več: Čustveno ali razumsko odločanje: Kako sprejemati bolj kvalitetne odločitve na področju našega zdravja?
