Pravimo, da so nam zdravje in resnica pomembni, a naše vsakodnevne odločitve pogosto kažejo drugače. V tem zapisu predstavim nekaj preprostih pravil, s pomočjo katerih lahko vzpostavimo bolj zdrave navade in omejimo vpliv lažnih novic v naših življenjih.
Zakaj tako pogosto počnemo vse kontra temu, za kar pravimo, da nam je pomembno? Disonanca med tem o čem govorimo, da si želimo in kaj podpiramo z vsakodnevnimi odločitvami, je zanimiva človeška lastnost, ki jo opažam tudi v načinu kako se odzivamo na (lažne, senzacionalistične) novice v medijih in pri (slabih, impulzivnih) odločitvah, ki jih sprejemamo na temeljnih področjih našega zdravja – pri prehrani, gibanju in spanju.
Novice, ki nas zmedejo
Pravimo, da smo za kvalitetne, poglobljene in objektivne vsebine, a se na takšne, čeprav jih večinoma znamo prepoznati, niti približno ne odzivamo tako naklonjeno kot do novic, ki so presenetljive, senzacionalne in pretirano dramatične. Ko nas med beganjem po internetu v stilu nenehnega odvračanja pozornosti ponesejo čustva in ideološka privrženost, veliko pogosteje klikamo na slednje in jih delimo, javno ali zasebno.

Smo za resnico in motijo nas lažne novice, vendar prav zanje največkrat oddajamo svoj glas z burnimi odzivi in pozornostjo.
Zdrave navade, ki ostanejo na papirju
Če bi vprašali sto naključnih ljudi o njihovih prioritetah v življenju, bi bilo zdravje v samem vrhu. V času novoletnih voščil smo drug drugemu zaželeli prav to – veliko zdravja. Prehrana, spanje in gibanje so pomembni viri našega zdravja, kot so različni mediji pomembni viri novic (pogosto prav o našem zdravju). V medijih znamo relativno dobro ločiti lažne novice od bolj uravnoteženih in tudi na področju zdravja povečini vemo, da je za nas koristno, če gremo prej spat in si večkrat privoščimo kak počep ter dodatno porcijo zelenjave. Kljub temu, pod vplivom ustaljenih vzorcev in čustev, pogosto sprejemamo odločitve, ki naše zdravje veliko bolj ovirajo kot ga podpirajo.

Dvignemo roko za zdravje in dobro počutje, a večkrat kot za beljakovine in zelenjavo, za spanje in gibanje, oddamo svoj glas za še eno pivo, še eno serijo in še en piškot.
Slaba vest je problem, ne rešitev
Ni problem v lažni novici, kot ni problem v pici ali sladici. Problem je v našem odnosu do enega in drugega.
Ko nekaj redno počnemo, ustvarjamo navade in okolje, ki to podpirajo.
Če vsak dan visimo na socialnih medijih in novičarskih portalih, kjer se impulzivno odzivamo na klikolovke, kopljemo jamo pristranskosti in napačnih predstav o svetu, v katero lahko pokopljemo svojo pamet. Podobno velja, če smo na primer pri prehrani iz dneva v dan nepremišljeni in izbiramo obroke po liniji najmanjšega napora – predvsem na podlagi tega kar je najhitreje, najbolj okusno in najbolj privlačno. Tako si tudi kopljemo jamo; jamo napačnih rutin in zmotnih racionalizacij, v katero lahko pokopljemo svoje zdravje.
Slaba vest proti temu ne pomaga, ampak problem le poglablja. Enako velja za nerealne poskuse popolne abstinence, najsi bo to od sladkorja ali vseh medijev. Veliko bolj razumno in učinkovito utegne biti, če svoje želje in dejanja zbližamo s koristnimi hevristikami. Sledi 5 takšnih, mojih najljubših “pravil palca”, s katerimi si lahko pomagamo ostajati zdravega telesa in zdrave pameti v današnjem okolju, ki otežuje tako prvo kot drugo.
5 “pravil”, ki nam pomagajo do zdravja in zdrave pameti
1. “Ne drsajmo na brzino, pojdimo globlje in v širino”.
Mediji konstantno vzbujajo našo pozornost tako, da v kratkih časovnih okvirjih plasirajo vedno nove in nepričakovane vesti, ki so največkrat negativne, preveč površne ali povsem irelevantne. To je razlog zakaj je veliko ljudi, ki najbolj vestno spremljajo dnevne vesti, v resnici bolj zmedenih kot so informirani. Ko potrebujemo svoj odmerek novic, zato raje določen čas namenimo izbrani temi, ki nas najbolj zanima; in poskušajmo najprej s perspektive ptiča (skozi pregled dokazov in podatkov), nato pa še s perspektive črva (pregled osebnih izkušenj), sestaviti sliko, ki jo razumemo dovolj celovito, da bi jo znali še komu pojasniti. Več: Vaje za boljše razmišljanje
2. Na področju prehrane si lahko pomagamo s “pravili”, kot sta: “najprej beljakovine, sadje in zelenjava”, šele zatem vse ostalo, ter “struktura 3+1”, s katerima lažje zasidramo svoje prehranjevanje pri treh glavnih obrokih in malici po potrebi, omejimo pa največkrat kontraproduktivno vmesno grizljanje. Oboje nas ščiti pred dvema večjima problemoma današnje prehrane z ozirom na boljše zdravje, počutje in telesno sestavo, ki sta preveč kalorij in premalo nemastnih virov beljakovin ter vlaknin. Več: Beljakovine v prehrani; čemu služijo, koliko jih potrebujemo in v katerih živilih se nahajajo?
3. Primerno spalno rutino nam bo lažje ohranjati, če si nastavimo dregljaje, ki nas spravijo v posteljo ob pravem času. “Pravilo 22” je lahko tak dregljaj, s katerim se zvečer opominjamo, da je branja, dela, gledanja televizije ali česarkoli drugega, s čimer odlašamo spanje, konec, dokler ura še kaže 22. Predhodna prilagoditev osvetlitve, odklop od socialnih medijev in alkohola gredo s tem z roko v roki. Ta rutina je verjetno celo temeljna, saj je ob kronično slabem spancu veliko težje upoštevati karkoli drugega. Z drugimi besedami: ko smo kronično utrujeni, bi (še) raje ležali na kavču, gledali “reelse” na Instagramu in jedli tople sendviče. Več: Vpliv spanja na dobro počutje in privlačen videz
4. “Pravilu”, ki nas podpira pri doseganju smernic na področju vadbe, rečem “2+2”. To pomeni, da vsak teden poiščemo prostor v urniku, kot bi šlo za pomemben sestanek, za vsaj dve uri za vadbe z utežmi, še dve uri pa za poljubno obliko “kardia”, kamor spada tudi hitra hoja. Več: Vadba za moč; zakaj, kako in koliko?
5. Morda še najpomembnejše “pravilo” od vseh naštetih pa je “pravilo 80/20”, ki ga povzemam s sedečimi besedami: kar počnemo večinoma je mnogo bolj važno in vplivno kot karkoli si privoščimo izjemoma. Če sprejemamo kvalitetne in premišljene izbire večino časa (recimo 80%), preostalo manjšino (20%) pa rezerviramo za poljubne užitke življenja – najsi gre za katerokoli hrano, ponočevanje, lenarjenje, naslajanje v butastih videih in podobno -, na tak način ne bomo porazili svojih prizadevanj, ampak jih lahko celo obogatimo. Kot obogatimo kvaliteten obrok z izbranimi začimbami. Ne pozabimo:
Včasih moramo narediti kaj narobe že samo zato, da se opomnimo, kako dobro se v resnici počutimo, ko delamo stvari prav.