Novoletne zaobljube – kaj storiti, da nam tokrat uspe?

Mario Sambolec
7 januarja, 2022

Ko se staro leto zaključi in obrne svoj list, mu sledi novo, še nepopisano in zato polno svežega upanja. Morda je ta simbolika med razlogi, ki nas pritegnejo vsaj k razmisleku o tem, da bi mu sledili – letu namreč – in začeli na novo tudi sami; končno z nečim zaključili, se čemu odpovedali, kaj osvojili ali nekaj preboleli.

Novoletne zaobljube delujejo, kot bi bile nastavljene k uspehu, a jih večini ne uspe izpolniti. Zakaj? Je kriva šibkost našega karakterja ali smo se zafrknili že v štartu, ko nismo dobro premislili ne o ozadju naših motivacij, niti o dejanskih zahtevah naših ciljev?

S slednjim vprašanjem se ukvarjam v nadaljevanju in predstavim pot k dolgotrajnim spremembam, ki se tako v strokovni literaturi kot v praksi pogosto izkaže za eno najbolj zanesljivih.

1) Novoletne zaobljube: Najprej razdelaj cilj, nato pripravi načrt.

Odločitve, ki rezultirajo v zaobljubah, so v veliko primerih bolj čustvene kot razumske. To pomeni, da so tudi bolj impulzivne kot premišljene. Posledice tega se kažejo v abstraktnosti ideje oz. cilja, pomanjkanju fokusa in včasih celo v popolni odsotnosti plana, kako se cilja sploh lotiti. Če poskušamo slednje nadomestiti zgolj z močjo volje, naj poraz ne bo presenečenje.

Večje in zahtevnejše cilje je koristno najprej “razbiti” na manjše, ki jih je s primernim in konkretnim načrtom lažje dosegati.

Primer postavljanja ciljev:

  • Primarni (nadrejeni), a ne dovolj konkreten cilj: želim shujšati.
  • Vmesni cilji: redna telesna dejavnost, ozir na zadostno mero spanca, menedžment stresa, ustrezne prehranske prilagoditve.
  • Podcilji, ki vodijo do primarnega cilja:
    • primer za telesno dejavnost: trening za moč dvakrat tedensko in trije polurni sprehodi trikrat na teden, dosledna uporaba stopnic namesto dvigala, ipd.

 

 

Feelgood_hiearhija-ciljev

Preusmeritev moči začetne motivacije za višji cilj na bolj uspešno in dosledno izvajanje pod-ciljev, nam omogoča graditi na občutku uspeha, ki običajno krepi samozavest ter predanost. Višji in podrejeni cilji so v tem kontekstu nerazdružljivo povezani.

2) Večji cilj – večja žrtev

Konkretiziranje cilja in korakov, ki nas tja vodijo, ponujajo prvi odgovor na vprašanje kako (doseči primarni cilj). Drugi odgovor na to isto vprašanje se navezuje na razumevanje, da doseganje večji ciljev v prihodnosti pogosto zahteva sposobnost odreči se trenutnim (manjšim) zadovoljitvam v sedanjosti.

Med tovrstne večje cilje v splošnem spadajo vsi iz skupine izboljšanja zdravja in počutja ter prilagoditev življenjskega sloga. Primeri:

 

Ideje, da je takšne cilje možno doseči kar mimogrede, brez vložka časa, energije, pridobitve določenih znanj in veščin, se danes poigravajo z nami še pogosteje kot poprej. Določeni televizijski programi, mnoštvo “rumenih” revij, vojska plačanih oglasov na socialnih omrežjih – velikokrat s strani izkoriščevalskih kvazi-strokovnjakov – poskušajo prikazati svoje rešitve kot bližnjice do praktično vsega kar si želite. Za ta namen uporabljajo vse možne zvijače, da bi le pozabili, ali vsaj za trenutek zanemarili, kar smo napisali v začetku druge točke. Tisto, kar v bistvu že veste:

Iz nič, ne bo nič. In od 49.99 eur, ali kolikor koli že stane tisti razstrupljevalno-shujševalni paket, tudi ne bo nič.

Preberite več: Razčistimo z razstrupljanjem: ga rabimo ali ne?

3) Bo potrebno prilagoditi cilj ali pot?

Kaj, če konkretiziramo cilje in potrebne korake, vendar po poti ugotovimo, da nismo sposobni dosledno namenjati zahtevanih sredstev (energije, časa, pozornosti, denarja)? Z drugimi besedami: Mi sicer bi – nekaj kar ima nekdo drug – in tudi razumemo kaj bi bilo potrebno za to storiti ter kako se poti lotiti, ampak na neki točki ugotovimo, da nam ne gre toliko žrtvovati.

Ta ugotovitev je lahko precej frustrirajoča in pogosto zamaskirana v racionalizacije ter izgovore, četudi upravičene. Na primer: “Saj bo, samo bolj se moram potruditi”, ali pa “imela sem naporen teden, ful dela, pa še menstruacijo”.

Feelgood_plan-b

Če ugotovimo, da je določen cilj prezahteven in terja prevelik vložek, ki ga v dani situaciji nismo sposobni ali ne želimo sprejeti, nam ostane dvoje:

  1. Prilagoditev poti.
  2. Prilagoditev cilja.

 

Predstavljajte si, da vas določen (večji) cilj – recimo trisobno stanovanje sredi Ljubljane – stane X denarja. Če zahtevanega zneska niste sposobni plačevati po manjših obrokih (pod-cilji), potem bo najverjetneje potrebno večji cilj prilagoditi.

Soočiti se s konfliktom med našimi cilji in trenutnimi zmožnostmi je lahko koristno, kljub morebitnem razočaranju. Omogoča nam namreč opustiti občutke slabe vesti, stresa, tudi stiske, ki so povezani z neuspelimi poskusi in štartati znova – bolj premišljeno, realno in optimistično.

4) Vprašaj se zakaj?

Do sedaj je tekla beseda predvsem o tem kaj (si želimo) in kako (do tja priti). V tej enačbi manjka še eno izjemno pomembno vprašanje; to je zakaj (mi je ta cilj pomemben)?

Še tako razdelan cilj, ki ga podpira v teoriji zelo sprejemljiv načrt, ne bo uspešen, če ne vzdrži nepredvidljive realnosti našega življenja. Tam bo venomer na preizkušnji. Če ne v času, dokler ga dosežemo, pa sigurno potem, ko ga bo potrebno vzdrževati. In tukaj, ko sta izzvani naša predanost in vztrajnost, pride najbolj do izraza odgovor na vprašanje zakaj (mi je ta cilj sploh pomemben)? Trdnejši bo, močneje se ga bomo lahko oprijeli. Predvsem in še posebej v času najtežjih preizkušenj.

Feelgood_zakaj-kako-kaj
Povzeto po: The Golden Circle (Simon Sinek, 2009)

Da bi odkrili korenine razlogov za željo po spremembi, bo potrebno vsaj nekaj samorefleksije. Naloga je zahtevna, ampak se praviloma izkaže za vredno. Morda odkrijete, da je vaš zakaj v resnici povsem drugačen kot ste mislili. Morda vas razmislek o tem pripelje do povsem drugih ciljev od tistih, v katere ste sedaj prepričani. Morda je ta točka celo tista, s katero bi bilo smiselno začeti, če upoštevamo, da bo izpolnitev zastavljenih ciljev in ohranjanje rezultatov na dolgi rok sorazmerna prav s trdnostjo in jasnostjo našega odgovora na vprašanje zakaj se tega sploh gremo.

Če ocenite, da vam pri Feelgood lahko pomagamo pri postavljanju in doseganju ciljev na področju izboljšanja vašega zdravja, počutja in telesnih zmogljivosti, smo tu za vas. Tukaj nas lahko kontaktirate.

Preberite več: Intervju: “To morate vedeti, če želite shujšati!”


Viri

  • Höchli, B., Brügger, A., & Messner, C. (2019). Making New Year’s Resolutions that Stick: Exploring how Superordinate and Subordinate Goals Motivate Goal Pursuit. Applied Psychology: Health and Well-Being, 12(1), 30–52. doi:10.1111/aphw.12172
  • Höchli, B., Brügger, A., & Messner, C. (2018). How Focusing on Superordinate Goals Motivates Broad, Long-Term Goal Pursuit: A Theoretical Perspective. Frontiers in Psychology, 9. doi:10.3389/fpsyg.2018.01879
Mario Sambolec
• ustanovitelj podjetja Feelgood
• nutricionist MNU, PN1, ACA
• trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije
Preberi več
Vadba za moč v največji meri omogoča pridobivanje in ohranjanje mišične mase ter kostne mineralne gostote.
Bilo je povsem na začetku moje trenerske poti. S prakso dela sem se šele dobro spoznaval, sebe pa uporabljal kot vzorec za testiranje različnih vaj